Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
včéraj čas. prisl. (ẹ́) ~ so bili na izletu; ~ opoldne, zjutraj; ~ zvečer sinoči; od ~ do danes; poud.: Ljudje, ki smo jim še ~ pomagali, nas ne poznajo več |v bližnji preteklosti|; Ne podcenjujte jih, ti niso od ~ |niso neizkušeni, naivni|
včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|
Pravopis
verujóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~i ljudje verni
verujóči -ega m, člov. (ọ́) druženje ~ih
Pravopis
vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
Pravopis
vidèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~i ljudje
vidéči -ega m, člov. (ẹ́) |kdor vidi|
Pravopis
vnánji -a -e (ȃ)
1. neobč. zunanji: ~ zid stavbe; Njegova pobožnost je le ~a
2. pokr. dol. tuj, nedomač: ~i ljudje
vnánjost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. zunanjost: njegova zanemarjena ~; števn. opisovanje obraza in drugih ~i
Pravopis
vólja1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ do dela; poud.: narediti kaj iz dobre ~e |prostovoljno|; zgoditi se proti ~i koga |kakor kdo drug hoče|; imeti vsega na ~o |na razpolago|; delati po svoji ~i |kakor kdo hoče|; biti pri ~i za delo |biti pripravljen, razpoložen|; vznes. pesnik po božji ~i |velik, nadarjen|; ljudje dobre ~e |dobri, plemeniti|; poud.: Za božjo ~o, saj ga boš ranil |izraža strah|
Pravopis
vréti vrèm nedov. vrì -íte, vróč; vrèl/vrél vréla, vrèt/vrét; vrênje, vrétje; (vrèt/vrét) (ẹ́ ȅ) kaj Sok ~emo deset minut; vreti iz česa Lava ~e ~ vulkana; poud. Ljudje ~ejo ~ hiš |množično hodijo|; Voda ~e; poud., s smiselnim osebkom vreti česa V njem ~e čustev |je zelo čustveno vznemirjen|; brezos., poud. Med poslušalci je vrelo |so bili vznemirjeni|
Pravopis
vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človek
vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran
vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
Pravopis
vsì -è -à cel. količ. zaim. -èh -èm -è/-è/-à -èh -èmi (ȉ ȅ ȁ) ~ ljudje; z ~emi prijatelji; ~e hiše; ~a mesta
vsì -èh m mn., člov. (ȉ) ~ so odšli delat
vsè -èh ž mn., člov. (ȅ) Skoraj ~e se tu zgodaj omožijo
Pravopis
vsúti vsújem dov., nam. vsùt/vsút; vsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj v kaj ~ zdrob v mleko
vsúti se vsújem se (ú ȗ) v kaj Pesek se je vsul v čevlje; poud. V krčmo so se vsuli ljudje |množično prišli|
Pravopis
začáranec -nca m z -em člov. (ȃ) odčarati ~a; poud. glasbeni ~i |zelo prevzeti ljudje|
začáranka -e ž, člov. (ȃ)
začárančev -a -o (ȃ)
Pravopis
zahtévati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zahtévanje (ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ direktorja; publ. Cesta je zahtevala štiri žrtve V prometni nesreči so umrli štirje ljudje; zahtevati kaj od koga/česa ~ potne liste od potnikov; zahtevati za kaj Koliko ~aš ~ avto
Pravopis
zamrgoléti -ím dov. zamrgolênje; drugo gl. mrgoleti (ẹ́ í) Mravlje so zamrgolele po mravljišču; poud., s smiselnim osebkom zamrgoleti koga/česa Na ulicah je zamrgolelo ljudi |Ljudje so se pojavili v velikem številu|; zamrgoleti od koga/česa Planine so zamrgolele od planincev |V planine je prišlo veliko planincev|
Pravopis
zatórej vzročn. prisl. (ọ̑) zato: Govoril bo kratko in jedrnato in ~ bo ugajal poslušalcem; v vezniški rabi Vedno je bila pripravljena poslušati in pomagati, ~ so jo ljudje imeli radi
Pravopis
zavrvéti -ím dov. zavrvênje; drugo gl. vrveti (ẹ́ í) Ljudje so vznemirjeno zavrveli
Pravopis
zblížan -a -o; bolj ~ (ȋ) ~i ljudje; ~i točki; ~a mnenja
zblížanost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
zgódaj2 povdk. (ọ̑) ~ je, ljudje še spijo
Pravopis
zgrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zgrínjanje (í) kaj ~ zrnje na kup; poud. ~ bogastvo |kopičiti|
zgrínjati se -am se (í) Ljudje se ~ajo na trg
Pravopis
zindividualizírati -am dov. -an -ana; zindividualizíranje (ȋ) koga/kaj ~ jezik; ~ like v romanu
zindividualizírati se -am se (ȋ) Ljudje so se zindividualizirali
Pravopis
zlíti zlíjem dov., nam. zlít/zlìt; zlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz posode; poud. ~ pijačo vase |hitro, hlastno jo popiti|; poud. zliti kaj na koga/kaj ~ jezo na podrejene |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zliti kaj v kaj ~ čustva v pesem |izraziti jih s pesmijo|
zlíti se zlíjem se (í) Potoka se ~eta v dolini; poud. Ljudje so se zlili na trg |so množično prišli|; zliti se v kaj Zvoki so se zlili v celoto; poud. Konj in jezdec sta se zlila v eno |sta se popolnoma uskladila v gibih|; poud. zliti se z/s kom/čim Priseljenci so se zlili z domačini |so prevzeli njihove navade|; brezos., poud. Kaže, da se je zlilo |prenehalo deževati|
Število zadetkov: 163