Zadetki iskanja
Pravopis
škodováti -újem tudi škódovati -ujem dvovid. -új -újte tudi -uj -ujte, nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; škodovánje tudi škódovanje; (-àt tudi -at) (á ȗ; ọ́; ọ̑) komu/čemu Mraz ~uje rožam; brezos., poud. Ne bi ti škodovalo, če bi malo shujšal |koristilo bi ti|
Pravopis
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|
ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji
táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|
táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne
tákost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo|
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
Pravopis
têsen -sna -o tudi tesán têsna -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ ovratnik; poud.: ~ objem |močen|; ~e razmere |utesnjujoče|; neobč. ~a slutnja tesnobna; publ. ~a zmaga domačih košarkarjev |z majhno razliko v številu točk|; poud. biti v ~em sorodstvu |v neposrednem, bližnjem|; žarg. Ta pipa ni dovolj ~a ne tesni
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)
Pravopis
Pravopis
tóčen1 -a -o (ọ́)
tóčeni -a -o (ọ́) ~o pivo |iz soda|
tóčeno -ega s, snov. (ọ́) knj. pog.: piti ~ točeno pivo; števn. Eno malo ~, prosim malo točeno pivo
tóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
tóčeni -a -o (ọ́) ~o pivo |iz soda|
tóčeno -ega s, snov. (ọ́) knj. pog.: piti ~ točeno pivo; števn. Eno malo ~, prosim malo točeno pivo
tóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
Pravopis
trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|
Pravopis
Pravopis
trôha -e ž (ó) poud.: ~ kruha |majhna količina|; ~ upanja |malo|; Niti za ~o se ne ustraši |niti malo, prav nič|
Pravopis
ubrísan -a -o; bolj ~ (ȋ) sleng. čudaški, neumen: biti malo ~
ubrísanost -i ž, pojm. (ȋ) sleng. čudaškost, neumnost
ubrísanost -i ž, pojm. (ȋ) sleng. čudaškost, neumnost
Pravopis
uíti uídem dov. ušèl ušlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ od doma; poud. Iz soda je ušla nafta |nezaželeno iztekla|; uiti komu/čemu ~ napadalcem; ~ nevarnosti |izogniti se ji|; poud.: Zmaga mu ne ~e |Zmagal bo|; Hiša je ušla plamenom |ni zgorela|; Njenemu pogledu nič ne ~e |Ničesar ne spregleda|; brezos., poud. Kje pa si bil prej, mu je ušlo |je rekel nehote|; olepš. Otroku je ušlo |je opravil malo potrebo|
Pravopis
upijániti -im dov. upijánjen -a; upijánjenje (á ȃ) koga Vino ga je upijanilo
upijániti se -im se (á ȃ) Pil je malo, da se ne bi upijanil; poud. upijaniti se od česa ~ ~ ~ lepote pokrajine |postati prevzet|
upijániti se -im se (á ȃ) Pil je malo, da se ne bi upijanil; poud. upijaniti se od česa ~ ~ ~ lepote pokrajine |postati prevzet|
Pravopis
urinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; uriníranje (ȋ) zdrav. |izpraznjevati sečni mehur|; redk. ~ kar pred vrati opravljati malo potrebo
Pravopis
uscáti se uščíjem se tudi uscáti se uščím se dov., nam. uscàt se; uscánje; drugo gl. scati (á í; á í) nizk. ~ ~ od strahu |opraviti malo potrebo|; brezos., nizk. Vsak hip se bo uscalo |začelo deževati|
Pravopis
usodíti in usóditi -im dov. usódi -te in -íte; usódil -íla, usódit, usójen -a; (usódit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. komu kaj ~ obtožencu večletno kazen prisoditi; Življenje mu je usodilo malo lepega namenilo
usodíti se in usóditi se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. drzniti si, upati si
usodíti se in usóditi se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) star. drzniti si, upati si
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
Pravopis
Pravopis
vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 217
Dostopnost