Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Uspavalo »dial« v Slovenskem pravopisu 2001
Jezikovna
Ustreznost imena »Emilija - Romanja«
Pravopis pozna zgolj pokrajino imenovano Emilija (in enodelnemu imenu ustrezne podiztočnice). Ali je torej slovenjenje italijanskega Emilia-Romagna v Emilija - Romanja neustrezno? Če ni, me zanima pridevniška oblika in pa prebivalec ter njegova svojina. Ali se drugi del pri besedotvorju morda izpusti? Kako pa je z vezajem med imenoma, saj prihaja do različne prakse med italijanščino in slovenščino?
Jezikovna
Ustreznost izraza »ločevalnik«
Zanima me, ali izpeljanka ločevalnik obstaja oziroma ali je ustrezna (npr. plinski ločevalnik), glede na to, da te iztočnice v SSKJ ni mogoče najti, najdemo pa namesto nje npr. besedo ločilnik.
Jezikovna
Ustreznost zveze »odpiralni čas«
Prosim za pojasnilo. Geslo odpiralen je v SSKJ podano s primeri pravilne rabe, v SP pa z napačno (odpiralni čas), in to brez pojasnila, da je takšna raba neustrezna za naš jezik. Ko sem knjižničarko vprašala, zakaj imajo na spletni strani odpiralni čas, je odgovorila, da je ta besedna zveza v Slovenskem pravopisu brez kakršnegakoli negativnega kvalifikatorja in zatorej pravilna. Lepo bi bilo, ko bi to v elektronski izdaji pravopisa popravili!
Jezikovna
Uveljavljena predložna zveza »na skupini«
Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.
Jezikovna
Večbesedni vezniki: definicija in kje jih najti
Kaj so večbesedni vezniki, kako jih prepoznam in kateri so (primeri)?
Jezikovna
Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«
Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.
Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?
Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.
Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.
Jezikovna
Vejica in glagolska oblika »prosim«
Prosila bi vas za pomoč pri postavitvi vejic v naslednjem stavku:
Preden natisnete to sporočilo, se prosim, prepričajte, da je to nujno potrebno.
Jezikovna
Vejica in večbesedni vezniki: »zato da« ...
Sem tehnično izobražen in imam ker nekaj težav pri postavljanju vejic. Zlasti mi delajo težave povezave: zato da/upam da... Kje se tu postavi vejica ali med veznika ali takoj na začetku. Primer: Pri prenosu sile se uporabili vzmet, zato da se izogne sunkovitemu začetnemu pospeševanju.
Jezikovna
Vejica in večbesedni veznik »zato ker«
Zanima me, kako pisati zato ker v naslednjih primerih. Z vejico ali brez?
Zakaj sprašuješ? –Zato, ker ne vem. ali Zato ker ne vem.
Zakaj se skrivaš? –Zato, ker nočem, da me vidijo. ali Zato ker nočem, da me vidijo.
Menim, da z vejico, a želela bi še vašo potrditev.
Imela pa bi še eno vprašanje: ali besedi hvala vedno sledi da ali lahko tudi ker? Na primer: Hvala, ker ste prišli.
Jezikovna
Vejica in zveza »pod pogojem da«
Želela bi zastaviti vprašanje glede postavljanja vejice v zvezi podpogojem da.
Ali se ta zveza (lahko) uporablja kot večbesedni veznik in bi bila torej upravičena vejica ali pred pod pogojem ali pred da (ne pa na obeh mestih)?
Če je tako, ali je v naslednjem konkretnem primeru katera od postavitev ustreznejša:
- Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014, pod pogojem da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.
- Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.
Ali pri tej zvezi sploh ne gre za večbesedni veznik (pri katerih so prvi deli ponavadi prislovi ali členki, v tem primeru pa seveda ni tako) – in če je tako, ali bi morali uporabiti dve vejici:
- Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014, pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.
Ali sploh zastavljam napačno vprašanje – naletela sem namreč tudi že na mnenje (v nobenem viru pa nisem našla potrditve), da se je zvezi pod pogojem da bolje izogniti in namesto tega uporabiti preprosto če. Ali je zveza vseeno sprejemljiva oz. neproblematična, če želimo poudariti ta pogoj?
Jezikovna
Vejica pred navedbo časovnega intervala
Prosim za pomoč. Ta teden, od 31. 1. do 4. 2. 2022, bo ...
Je druga vejica pravilno zapisana?
Jezikovna
Vejica pred »pa tudi«
Ali pišemo vejico pred pa v spodnjih primerih?
Fanta bi morali odžagati pa tudi sosed se je strinjal s tem. / fanta bi morali odžagati, pa tudi sosed ...
Naju je brezdomec slišal pa tudi ljudje / naju je brezdomec slišal, pa tudi ljudje
Jezikovna
Vejica pri besedni zvezi »ne glede na to«
Zanima me, kako se uporablja vejica pri besedni zvezi ne glede na to (na splošno in konkretno v primerih
- Proizvajalec lahko ne glede na to, ali ima sedež v EU ali ne, imenuje pooblaščenega zastopnika
in
- Zato za take proizvode ni treba ponoviti ugotavljanja skladnosti ne glede na to, ali je bil izvirni proizvod dan na trg pred začetkom veljavnosti.
Jezikovna
Vejica pri označevanju dokumenta (dopisa, sklepa, sodbe, pogodbe ipd.)
Zanima me, katera načina zapisa vejice bi bilo treba v spodnjih primerih šteti kot slovnično pravilna:
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri", št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ...
- Naročnik je z dokumentom "Sklep o izbiri" št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
a) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017 obvestil ... b) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1 z dne 15. 3. 2017, obvestil ... c) Naročnik je s sklepom o izbiri, št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ... č) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017 obvestil ... d) Naročnik je s sklepom o izbiri št. 1/2017-1, z dne 15. 3. 2017, obvestil ...
Pri pisanju uporabljam načina, ki sem ju navedel pod 1) in a), saj se opiram na način zapisa, kot ga v svojih odločitvah uporablja npr. Ustavno sodišče RS. Na pravilnost takega načina zapisa bi kazal tudi primer, naveden v odgovoru "Uporaba velike začetnice pri pogodbah" (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/266/uporaba-velike-začetnice-pri-pogodbah). Vendar sem pri branju različnih dokumentov različnih organov našel tudi načine zapisov, ki sem jih navedel kot primere pod 2), 3), 4), 5), b), c), č) in d). Ali je mogoče šteti, da je več slovnično pravilnih zapisov? Zlasti me zanima glede načinov pod 2) in b).
Hvala in lep pozdrav.
Jezikovna
Vejica pri poglavjih, odstavkih ...
Je pravilno oboje?
To je zapisano v 5. poglavju v 4. odstavku v 3. vrstici. (Kot podredni stavčni člen - prisl. dol. kraja, kot je npr.: Živim v Avstriji v Celovcu.)
To je zapisano v 5. poglavju, v 4. odstavku, v 3. vrstici. (Kot pojasnjevanje: To je zapisano v 5. poglavju, in sicer v 4. odstavku, to je v 3. vrstici.)
Jezikovna
Vejica v polstavčnem prilastku
Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?
- Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
- Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
- Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.
Jezikovna
Vejica v stopnjevalnem in posledičnem razmerju
Glede stopnjevalnega in posledičnega razmerja in ločevanja z vejico imam nekaj vprašanj, vezanih na primere.
Glede na SP posledično razmerje ločimo z vejico. Torej bi se (če sem prav razumela) spodnji primer zapisal takole:
- Pri nas te naloge opravljamo anesteziologi, in je zato najbolj smiselno, da jih opravljamo tudi v bodoče.
Glede na SP pa stopnjevalnega razmerja ne ločimo z vejico. Torej bi se (ponovno, če sem prav razumela) spodnji primeri pisali brez vejice pred in:
- Znanje, ki ga moramo osvojiti, je enormno(,) in to ne samo teoretično.
- Opravimo veliko invazivnih postopkov(,) in spretnost z rokami je nujno potrebna za dobrega anesteziologa.
- Vodila je tudi vaje za študente Višje šole za fizoterapevte(,) in to do svoje upokojitve leta 1991.
Jezikovna
Vejice v povedi »Upam, da ste zdravi in vas lepo pozdravljam.«
Pri slovenščini smo v okviru tematskega sklopa Skladnja obravnavali poved Upam, da ste zdravi in vas lepo pozdravljam.
Razvili smo debato, ali lahko pri tem stavku stoji vejica pred besedo in ali ne ter zakaj. Prosim vas za pojasnilo.
Jezikovna
Velika/mala začetnica izbirnih šolskih predmetov
Želela bi izvedeti, ali se imena izbirnih šolskih predmetov (npr.: sodobna priprava hrane, šport za sprostitev ...) pišejo z veliko ali malo začetnico.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 14
- 15
- 16
- 17
- 18
- 19
- 20
- Naslednja »
Število zadetkov: 383
Dostopnost