- ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev
Zadetki iskanja
- 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
- 1. ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev
- 2. ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev
- 2.1. ki je iz belušev 1.1. ali vsebuje beluše 1.1.; SINONIMI: belušev, špargljev
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
- 1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
- 1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; SINONIMI: divji česen
- 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
- 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
- 2. ki je v zvezi s česnom 1.1.
- 2.1. ki je iz česna 1.1. ali vsebuje česen 1.1.
- ki je iz kikirikija1 1.1. ali vsebuje kikiriki1 1.1.; SINONIMI: arašidov
- 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
- 1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
- 1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
- 2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
ETIMOLOGIJA: ↑kruh
- zelo trd sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije
- 1. iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti
- 1.1. tak živalski organ, navadno telečji, kot hrana, jed
- 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
- 1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
- 1. bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov
- 1.1. sladkor z dodatkom te snovi
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi z vanilinom
- 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
- 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
- 1.2. vonj, aroma tega plodu
- 1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
- 1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
- 1. ki je v zvezi z vaniljo 1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.1. ki je del vanilje 1.1.; SINONIMI: vanilijin
- 1.2. ki je iz vanilje 1.1. ali vsebuje vaniljo 1.1.; SINONIMI: vanilijin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »