Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Sĺňava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sĺňave samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jezero na Slovaškem
IZGOVOR: [sə̀lnjava], rodilnik [sə̀lnjave]
BESEDOTVORJE: sĺňavski
Jezikovna
Slovenjenje osebnih imen (svetnikov in vladarjev)

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

SSKJ²
sónčnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost sončnega: sončnost vinogradov / zaradi sončnosti je ta otok zelo priljubljen / ekspr. sončnost značaja
Pleteršnik
spláhniti 1., -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen (v. der Farbe), Cig., C., Krelj.
Jezikovna
Spol imena »Biotera« in ujemanje

  • Biotera, član skupine Vaiolia
  • Biotera, članica skupine Vaiolia

To bo zapisano v logu.

Jezikovna
Spol kraja »Santa Fe«

Iz radia sem zvedel, da pripravljate novo izdajo Slovenskega pravopisa, zato bi vas rad opozoril na zame problem v sedaj veljavni izdaji SP. Ob geslu Santa Fe (mesto v ZDA in še kje) stoji, da je moškega spola in se sklanja Santa Feja ... Fe v izvirniku španščini je ženskega spola, ženskega spola pa je tudi v slovenskem prevodu: nada, vera, ali morda srednjega: upanje. Ko sem pred kakimi desetimi leti pri svojem poklicnem pisanju naletel na to vprašanje, sem se za razlago, po katerem pravilu bi naj bil Santa Fe moškega spola, obrnil na takratno oddajo Minute za jezik na TV Slovenija. Več kot pol leta so mi obljubljali odgovor, a ga nikoli nisem dobil. Povprašal sem tudi nekaj znanih slovenistov, a mi niso znali pojasniti. Ko sem sam brskal za odgovorom, sem ugotovil, da je enako navajal že pravopis iz leta 1962, zato sumim, da so urejevalci SP 2001 geslo enostavno prepisali. Zato vas prosim, da pri urejanju nove izdaje tega vprašanja ne spregledate! Vesel bom, če mi boste zadevo pojasnili osebno, že pred izdajo nove izdaje SP.

Celotno geslo Frazemi
sŕna Frazemi s sestavino sŕna:
plášen kot sŕna, plášno kàkor sŕna
Urbanizem
stávbni blók -ega -a m
Celotno geslo ePravopis
Stromboli
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Strombolija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otok v Italiji
IZGOVOR: [strómboli], rodilnik [strómbolija]
BESEDOTVORJE: Strombolijec, Strombolijka, Strombolijčev, Strombolijkin, strombolijski
Pravopis
Strómboli -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |italijanski otok|: na ~u
strómbolijski -a -o (ọ̑)
Strómbolijec -jca m s -em preb. i. (ọ̑)
Strómbolijka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Strómbolijčev -a -o (ọ̑)
Pravopis
Sulavési -ja m s -em zem. i. (ẹ̑) |indonezijski otok|: na ~u
sulavésijski -a -o (ẹ̑)
Sulavésijec -jca m s -em preb. i. (ẹ̑)
Sulavésijka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Sulavésijčev -a -o (ẹ̑)
Pravopis
Súmatra -e ž, zem. i. (ȗ) |indonezijski otok|: na ~i
súmatrski -a -o tudi sumatránski -a -o (ȗ; ȃ)
Sumatràn -ána in Sumatrán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Sumatránka -e ž, preb. i. (ȃ)
Čebelarstvo
súmatrska čebéla -e -e ž
Pravopis
Súsak -a m, zem. i. (ȗ) |hrvaški otok|: na ~u
súsaški -a -o (ȗ)
Súsačan -a m, preb. i. (ȗ)
Súsačanka -e ž, preb. i. (ȗ)
SSKJ²
súšen -šna -o prid. (ú)
nanašajoč se na sušo: vroče in sušno poletje / sušni meseci; sušna doba / ta otok je precej sušen; sušna območja / bor dobro uspeva tudi na sušnih tleh na suhih
Pravopis
súšen -šna -o; bolj ~ (ú) ~o poletje; Ta otok je precej ~
súšni -a -o (ȗ) ~a doba
súšnost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
Svéta Heléna -e -e ž, zem. i. (ẹ́ ẹ̑) |britanski otok v Atlantskem oceanu|: na ~i ~i
svetohelénski -a -o (ẹ̑)
Svetohelénec -nca m s -em preb. i. (ẹ̑)
Svetohelénka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Svetohelénčev -a -o (ẹ̑)
Geografija
šélfni ôtok -ega otóka m
Pravopis
Šikóku -ja m s -em zem. i. (ọ̑) |japonski otok|
šikókujski -a -o (ọ̑)
Jezikovna
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Število zadetkov: 359