Zadetki iskanja
Prekmurski
perót tudi peróut -i ž perut: i gláſz nyihovi perout KŠ 1771, 782; Raſzpreſztri vö perouti KŠ 1754, 251; liki kokous ſzvoje piſcsancze pod perouti KŠ 1771, 217; vſze vküp ſzpraviti, Kak kokous, pod ſzve perouti BKM 1789, 23; vküpszprávla piscsencze pod perouti KOJ 1833, XI; i obe'zgála szi je perôti KAJ 1870, 8; pren. je neseni na perotáj vötra TA 1848, 13; ino pod nyegovimi perotami vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; Pokri ſztvoje obrambe perotami KŠ 1754, 242; Zide vá .. zdrávje pod perotájh nyegovi KŠ 1754, 23; da i mi pod nyegovimi perotami 'zivémo KŠ 1771, 854; Da nász pode perotami tvoje ocſinszke obrambe zdr'sis KM 1783, 26; csigli v-nisterom tali neglihi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI
Prekmurski
perotnìca -e ž
1. perut: Krátke perotnice ne so za letanje AI 1878, 22
2. rob strehe: i poſztavo ga je na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 175
3. del kolovrata: Csemi moski perotnice, i drügeféle potrejbne skéri narédijo KOJ 1845, 42
1. perut: Krátke perotnice ne so za letanje AI 1878, 22
2. rob strehe: i poſztavo ga je na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 175
3. del kolovrata: Csemi moski perotnice, i drügeféle potrejbne skéri narédijo KOJ 1845, 42
SSKJ²
perút -i ž (ȗ)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
Pravopis
perút -i ž (ȗ) razprostreti ~i; mahati s ~mi; poud.: Malo preveč so mu zrasle ~i |postal je (preveč) samozavesten|; pristriči komu ~i |omejiti, onemogočiti ga|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
perút Frazemi s sestavino perút:
kàkor bi perúti nosíle kóga, perúti so zrásle kómu, pristríči kómu perúti, stríženje perúti
kàkor bi perúti nosíle kóga, perúti so zrásle kómu, pristríči kómu perúti, stríženje perúti
Celotno geslo
Etimološki
perȗt -i ž
Pleteršnik
perȗt, f. 1) der Flügel; der Fittig; pod senco tvojih peruti, Trub.; kerubini so svoje peruti sprostrli, Dalm.; — 2) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Cig.; — 3) der Bart an einem Schlüssel, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); — 4) der breite Theil eines Ruders, Cig.; — prim. perot.
Celotno geslo
Hipolit
perut samostalnik ženskega spola
Vorenc
perut ž, F15, ala, -alae, perút, pasdihe, peruti, peretnize; alaris, alarius, ena perút ẛholnerskiga gvanta; alatus, -a, -um, s'perutmi; alatus, s'peruti; ales, tyza, ẛlaſti te velike s'peruti ẛhivali, kokuſhi, raze, goſſy, etc:; alifer, aliger, kar peruti noſſi; alipes, kar peruti, inu nogè ima; anguis aliger, s'peruti kazha; attelabus, ena v'travi kobiliza, maizekina kobiliza, pres peruti; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe perúti néma; concutere alas, s'perutmi pleṡketati; pennae remiges, peruti; subvolare, s'perutmi foflati; volucris, -is, ṡhivál s'peruti, katera more leitati, tyza
Svetokriški
perut -i ž perut: je bil dall duej veliki peruti tož. dv. ǀ njeh peruti im. mn. ſo te dobra, inu S. della ǀ je lahkejshi pres peruti rod. mn. letejti ǀ eny pak ſe najdeio kateri imaio peruti tož. mn. kakor Shtrauſ ǀ prezej pod peruti tož. mn. ſvoje matere ſe skrijejo ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh perutah mest. mn. noſio ǀ ſo pod perutami or. mn. zhloveske rokè imeli ǀ bi s' ſvojmy perutamy or. mn. ohladili te ſeshgane persy ǀ taku dolgu s'ſvojmy peruti or. mn. tepe, inu piha, dokler s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty or. mn. grejti ǀ je Mati tiga Nebeskiga Shenina, pod perutij or. mn. katere ſe nimaio nezh hudiga bati
Besedje16
perut sam. ž ♦ P: 19 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TL 1567, TP 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
SSKJ²
perútka -e ž (ȗ)
nav. mn., nav. ekspr. manjšalnica od perut: ptiček je povesil perutke
♦ agr. kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; krilo
nav. mn., nav. ekspr. manjšalnica od perut: ptiček je povesil perutke
♦ agr. kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; krilo
Pleteršnik
perutníca, f. 1) der Flügel; perutnice komu izpodrezati, jemandem die Flügel stutzen, d. i. den Muth dämpfen, Cig.; — 2) = perut 2): vreteno na kolovratu ima perutnice, jvzhŠt.; — prim. perotnica.
Celotno geslo
Ziljski
perutnica perutnice samostalnik ženskega spola
paratníːca
perut 
ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata
ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata
Pravopis
Svetokriški
peruto -a s perut: sdajzi peruta im. mn. ji vpadeio (I/2, 93) ǀ aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta tož. mn. restegnit (I/1, 106) Slovnični spol je verjetno pod vplivom → pero.
Število zadetkov: 59
Dostopnost