Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

whiskey glej víski
SSKJ²
začétek -tka m (ẹ̑)
1. prvi trenutek obstajanja kakega
a) dela, dejavnosti: vstopili so po začetku predvajanja filma; pot, ki jo opravi vozilo od začetka zaviranja; znak za začetek tekmovanja / obdobje pred začetkom šolanja; tekmovanje šahistov z začetkom ob osmi uri / pri tem delu smo šele na začetku smo ga šele začeli opravljati
b) dogajanja: začetek predstave, zasedanja; do začetka prireditve manjka še deset minut
c) procesa: ugotoviti začetek bolezni, nosečnosti; začetek propada
č) omejenega trajanja: določiti začetek počitnic / praznovati začetek novega leta
// temu trenutku najbližji del, obdobje obstajanja česa: neuspešen začetek šolanja / v začetku bolezni se pojavijo izpuščaji / sončen začetek avgusta; filozofska smer z začetka dvajsetega stoletja / priprave so trajale od začetka leta do srede marca
2. prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začetek izdelave novega modela se je zavlekel; slovesen začetek seje; po neuspešnih začetkih se je gospodarstvo razmahnilo / sonet spada med njegove pesniške začetke; zgodovina šolstva od začetkov do danes
3. kar je na prvem mestu v zaporedju delov
a) kakega dogajanja: začetek filma mu ni všeč, konec pa še manj; dramatičen začetek pripovedi / raziskovati začetke človeške kulture
b) kake celote: na pamet znati začetke pesmi; začetek stavka; začetek telovadne vrste; pesem spada na začetek zbirke / prebrati kaj od začetka do konca
4. točka, mesto, od koder ima kaj prostorsko razsežnost: začetek mišice, vretenca / začetek in konec črte sta označena
// del ob tej točki, tem mestu: v daljavi se je videl začetek gozda; na začetku je teren poledenel
5. v prislovni rabi, s predlogom izraža
a) prvi trenutek, prvo obdobje obstajanja česa: od začetka je kazalo, da je trud zaman; že na začetku je bil tak; rana je bila v začetku videti hujša
b) da je povedano glede na potek dogajanja na prvem mestu: od začetka se je udeleževal pogovora, nato pa je utihnil; za začetek so naročili pivo; na začetku se je zelo bal; v začetku se je vse treslo
● 
začetek njegovega rodu je neznan izvor; miti o začetku sveta nastanku; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; petek – slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti
♦ 
glasb. od začetka označba za ponovitev (začetnega) dela skladbe da capo
zagovéden zagovédna zagovédno pridevnik [zagovédən]
    1. slabšalno ki je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako nekulturnost, brezobzirnost
ETIMOLOGIJA: govedo
Celotno geslo Pohlin
zapaja [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

stara hrvaška beseda pivo

Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Celotno geslo Frazemi
zlató Frazemi s sestavino zlató:
bíti zlatá vréden, čŕno zlató, zelêno zlató
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
SSKJ²
žlampáti -ám nedov. (á ȃ)
1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem: kobila, svinja je žlampala; žlampati pomije; žlampati iz vedra
2. nizko hlastno, v velikih požirkih piti: ulegel se je ob potoček in žlampal; žlampati vodo / žlampati pivo, vino / po ženini smrti ni več pil, ampak žlampal pil alkoholne pijače v velikih količinah; celo popoldne sta žlampala po gostilnah
Pravopis
žlampáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žlampánje; (-àt) (á ȃ) kaj Svinja ~a pomije; nizk. ~ pivo |hlastno piti|
Prekmurski
žméčen -čna -o prid. težek: jecsmen 62–63 kilogramm 'zmécsen za pivo AIP 1876, br. 2, 8; i ka je osztalo, tô je 'zmécsno bremen znôvis AIP 1876, br. 5, 2; Holubára 'zmécsne szmike te nepoznan .. sze znao ognoti AI 1875, br. 1, 4
žméči -a -e težji: Poetom tri mertüki bodo pri 'zmécsoj meri nücani AI 1875, br. 2, 2
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
SSKJ²
žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú)
1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti
// s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli
2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico
3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal
4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček
5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh
6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
● 
ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; pog. žuli se za izpit uči se, študira
    žulèč -éča -e:
    žuleči čevlji
Število zadetkov: 172