Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ájda -e ž (ȃ)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
SSKJ²
ambrózija -e ž (ọ́)
1. v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž. zelo dobra jed:
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia: ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah; cvetni prah ambrozije; širjenje ambrozije; uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija
SSKJ²
bódež -a m (ọ̑)
star. bodalo: oborožil se je z ostrim bodežem
♦ bot. trnat plevel z rožnatimi cveti; navadni gladež; lov. lovski nož z rezilom na obeh straneh
SSKJ²
bohotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost
SSKJ²
breskovolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria:
SSKJ²
čéšnjica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od češnja: drobne češnjice
♦ bot. njivska ali kurja češnjica zdravilni plevel s cinobrastimi cveti, Anagallis arvensis
SSKJ²
črévce -a s (ẹ́)
manjšalnica od črevo: drobna ptičja črevca
♦ bot. kurja črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media
SSKJ²
črevó -ésa s, mn. čréva, za posamezne dele črevésa (ọ̑ ẹ̑)
cevast prebavni organ v trebuhu: črevo se je pretrgalo; izprazniti črevo / mn.: kupil je suha čreva; delati klobase iz prašičjih črev; strune iz črev; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo
♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; bot. kurja čreva njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media
SSKJ²
dráč -a m (ȃ)
nar. vzhodno plevel: kup drača in slame
SSKJ²
drobnocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise; drobnocvetno grmičevje
♦ bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora
SSKJ²
dušíti -ím nedov. (ī í)
1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
// moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
♦ rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
5. gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo
    dušíti se 
    s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih
    dušèč -éča -e:
    zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan
    dušèn -êna -o:
    zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
    ♦     fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo
SSKJ²
gládež3 -a m (ȃ)
bot., navadno v zvezi navadni gladež trnat plevel z rožnatimi cveti, Ononis spinosa:
SSKJ²
gládnica -e ž (ȃ)
bot. nizek plevel z belimi ali rumenimi cveti, Draba: zimzelena gladnica
SSKJ²
glúšec -šca m (ȗ)
gluh človek: pozabil je, da govori glušcu; slepci in glušci
// ekspr. kdor česa noče slišati, razumeti: vse življenje je govoril glušcem / kot psovka ali ne slišite, glušci
♦ bot. njivski plevel, podoben ovsu, Avena fatua
SSKJ²
gráhor -ja m (á)
njivski plevel s plodovi v obliki stroka: grahor se opleta okrog žita
♦ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernus; vrtn. dišeči grahor okrasna rastlina z živobarvnimi cveti, Lathyrus odoratus
SSKJ²
grášica -e ž (á)
divja ali kulturna rastlina z vijoličastimi cveti: sejati grašico za krmo; med pšenico je precej grašice
♦ bot. ptičja grašica njivski plevel z modro vijoličastimi cveti, Vicia cracca
SSKJ²
halóza -e ž (ọ́)
nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo
SSKJ²
izpléti -plévem dov., tudi izplevíte; izplél (ẹ́)
1. s pletjem odstraniti: izpleti plevel iz pšenice / izpleti grede opleti / izpleti s koreninami vred izpuliti, izruvati
2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izplel mu je denar; izpleli so iz njega vse, kar je imel
SSKJ²
izpodrívati -am in spodrívati -am nedov. (í)
1. s svojo težo, prostornino odstranjevati kaj in zavzemati isti prostor: ladja izpodriva vodo / klor izpodriva brom iz spojin
2. nav. ekspr. s silo, z zvijačo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati: izpodriva ga pri dekletu; v službi ga izpodrivajo / plevel izpodriva kulturne rastline; velika podjetja so začela izpodrivati manjša
3. začenjati se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: novi stroji izpodrivajo stare; uvoženo blago izpodriva domače / nova doživetja izpodrivajo spomine
SSKJ²
izríti -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ)
1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo
2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu
3. izpuliti: izriti plevel s korenino
    izríti se tudi zríti se ekspr.
    s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize
    izrít tudi zrít -a -o:
    izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; 
prim. zriti
Število zadetkov: 110