Zadetki iskanja
Pravo
Celotno geslo
Frazemi
ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti
SSKJ²
opŕsnica -e ž (ȓ)
1. priprava iz jermenov in zaponk, ki se živali, zlasti psu, namesti okoli vratu in čez prsi, da se jo lahko vodi: psi, ki vodijo slepe, so označeni z rdečim križem na oprsnici
2. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: poseg se izvede z vodilom, ki ga kirurg vpelje pod oprsnico
1. priprava iz jermenov in zaponk, ki se živali, zlasti psu, namesti okoli vratu in čez prsi, da se jo lahko vodi: psi, ki vodijo slepe, so označeni z rdečim križem na oprsnici
2. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: poseg se izvede z vodilom, ki ga kirurg vpelje pod oprsnico
Jezikovna
Pisanje stvarnih imen v časopisu Delo
Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Jezikovna
Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino
Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.
Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Popravki citata
Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.
SSKJ²
posèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od poseči2: pri posegu na polico je padel s stola
2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija
1. glagolnik od poseči2: pri posegu na polico je padel s stola
2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
posèg, -sę́ga, m. der Eingriff: p. na drugih ljudi pravice, Cig. (T.), C.; der Übergriff, Cig. (T.).
Vorenc
Urbanizem
Pravo
Urbanizem
Pravo
Pleteršnik
Vorenc
požeg m, F4, aurugo, ṡhitu ṡhkodlivi veiter, poſeg [posheg], ſnety, arja; carbunculus, tudi na vinskih tertah poſek [posheg]; uredo, -nis, arja, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg; ustrigo, na vſim ſadu poſék [posheg]
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 113
Dostopnost