Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vrtínčiti -im nedov. (í ȋ) 
  1. 1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih: burja vrtinči dim; veter dviga in vrtinči suho listje na dvorišču; brezoseb. sneg je vrtinčilo; pren., ekspr. ljudje, ki jih vrtinčijo strasti
    // s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način nositi: vihar vrtinči snežinke v sobo; vrtinčiti smeti po ulici / plaz vrtinči s seboj tudi smučarje
  2. 2. povzročati vrtince v čem: izstrelki vrtinčijo gladino / močen veter vrtinči morje; pren., ekspr. dogodki vrtinčijo vaško okolje
  3. 3. vrteti, sukati: moški je vrtinčil oči / vrtinčiti z glavo
    vrtínčiti se 
    1. 1. premikati se v spiralastih zavojih: listi se vrtinčijo v zraku; megle se vrtinčijo nad vrhovi; za avtomobilom se vrtinči prah; zavesa se vrtinči zaradi prepiha; pren., ekspr. številke so se mu brez reda in smisla vrtinčile v glavi
      // s prislovnim določilom premikajoč se na tak način prihajati: iz odprtin se je vrtinčila para; dim se vrtinči pod strop
    2. 2. delati vrtince: potok se vrtinči ob skalovju; vrgli so ga v vodo, kjer se reka najbolj vrtinči; vrtinčiti se in peniti
    3. 3. vrteti se, sukati se: otroka sta se vrtinčila po ledu / pogovor se je vrtinčil okoli zadnjih dogodkov / njegove misli se vrtinčijo okrog deklet
SSKJ
vsesáti -ám [səs in ses] dov. (á ȃ) 
  1. 1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak
    // z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah
  2. 2. ekspr. vpiti, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo
    vsesáti se s sesalom prodreti v kaj: komar se ji je vsesal v lice; stenice so se vsesale v speče; pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah
    ●     ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz
    vsesán -a -o: vsesana zmes goriva in zraka
SSKJ
vsrkávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati
    // z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah
  2. 2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke
    ●     ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali
SSKJ
vtihotápljati -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
  1. a) čez državno mejo v državo: vtihotapljati prepovedane knjige; vtihotapljati mamila v državo / vtihotapljati čez mejo
  2. b) v kaj sploh: vtihotapljati alkoholne pijače v tovarno / kukavica vtihotaplja jajca v gnezda drugih ptic / vtihotapljati slepe potnike pod ladijski krov / obveščevalne službe povsod vtihotapljajo svoje ljudi; pren. vtihotapljati svoje nazore
    vtihotápljati se ekspr.  
    1. 1. skrivaj, neopazno prihajati v kaj: vtihotapljati se pri stranskih vratih / v stanovanje se vtihotaplja droben prah
    2. 2. nezaželeno pojavljati se v čem: počasi se vtihotapljajo tuji običaji
      ●       ekspr. v njeno srce se vtihotaplja nemir postaja nemirna
SSKJ
vzdigováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: ko je vzdigoval deblo, se je ponesrečil; vzdigovati z dvigalom; počasi, težko vzdigovati; spuščati in vzdigovati / lahko je vzdigoval težka bremena bil je sposoben vzdigovati
    // vzdigovati jadra / od utrujenosti je komaj vzdigovala roke; pri hoji visoko vzdigovati noge; vzdigovati klobuk v pozdrav / vzdigovati kvišku, pog. gor
  2. 2. delati kaj višje: vzdigovati dvorišče z nasipanjem
  3. 3. delati, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigati: ranjenca so vzdigovali trije moški; vzdigovati se z rokami / vzdigovati podrte drogove
  4. 4. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: vzdigovati cene / ekspr. od veselja vzdigovati glas začenjati glasneje govoriti
    // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigovati življenjsko raven
  5. 5. redko sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigati: vzdigovati denar; vzdigovati s hranilne knjižice
  6. 6. napravljati, da se kdo upre, upira; dvigati: vzdigovati ljudstvo proti izkoriščevalcem
  7. 7. ekspr. povzročati, delati: knjiga vzdiguje ogorčenje
    ●     ekspr. spet vzdigujejo glave postajajo uporni, predrzni; ekspr. zmeraj hitreje je vzdigoval noge hodil; ekspr. ne vzdiguj nosu nad navadne ljudi ne bodi domišljav, prevzeten; ekspr. knjiga vzdiguje prah v javnosti povzroča razburjanje, govorice; ekspr. vzdigovati svet s tečajev spreminjati trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. takrat so ga vzdigovali v nebesa, danes pa so vsi proti njemu so ga močno poveličevali, hvalili
    vzdigováti se 
    1. 1. premikati se navzgor, kvišku: megla se vzdiguje; iz lonca se vzdiguje para; s tal, za avtomobili se vzdiguje prah; vzdigovati se proti najvišji točki; hitro, višje se vzdigovati / cesta se vedno bolj vzdiguje vzpenja
      // pog. vstajati: drug za drugim se vzdigujejo in odhajajo
    2. 2. knjiž. nastajati, pojavljati se: v njenem srcu se vzdiguje upanje / počasi se vzdiguje veter začenja pihati
    3. 3. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: iz morja se vzdigujejo strme skale; okrog pristanišča se je vzdigovalo mesto
    4. 4. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor: bolnici se vzdiguje; vzdiguje se mi od gnusa, zaradi nesnage / želodec se jim vzdiguje ob pogledu na nered; v želodcu se mu vzdiguje
      ●       vzdigovati se nad povprečje biti boljši od povprečja; ekspr. videlo se je, kako se je nekaj vzdigovalo v njem kako je postajal jezen, razburjen
    vzdigováje star.: vzdigovaje skalo poškodovati si hrbet
    vzdigujóč -a -e: počasi se vzdigujoča cesta
SSKJ
vzvrtínčiti -im dov. (í ȋ) povzročiti, da se kaj začne premikati v spiralastih zavojih: burja vzvrtinči listje, sneg
    vzvrtínčiti se začeti se premikati v spiralastih zavojih: voda se vzvrtinči / prah se vzvrtinči in spet usede; dim se vzvrtinči proti nebu
    vzvrtínčen -a -o: vzvrtinčeno morje
SSKJ
zajédati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. živeti na škodo drugega organizma: ta rastlina zajeda drevesa; piškur zajeda ribe
  2. 2. ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitali so mu, da zajeda starše; ni hotel zajedati tovarišev
    ●     knjiž. zaradi takih napak ga kar naprej zajeda z zajedljivimi besedami ošteva
    zajédati se s prislovnim določilom  
    1. 1. z jedenjem, grizenjem prodirati v kaj: črv se zajeda v sadež; pren., ekspr. skrbi se zajedajo vanj
    2. 2. prodirati v kaj trdega: žaga se je enakomerno zajedala v deblo / veriga se mu je zajedala v kožo / hudournik se zajeda v pobočje / ekspr. mraz se zajeda v telo
    3. 3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zajeda v oblačila / saje so se jim zajedale v kožo
      ●       ekspr. morje se tu zajeda globoko v kopno sega
SSKJ
zajésti -jém dov., 2. mn. zajéste, 3. mn. zajedó tudi zajéjo; zajéj in zajèj zajéjte; zajédel zajédla, stil. zajèl zajéla (ẹ́) 
  1. 1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano: zajedel je ves denar; vse je zajedel in zapil / sin ga bo zajedel mu bo porabil, zapravil imetje za jed, hrano
  2. 2. ekspr. prebiti, preživeti zlasti v uživanju jedi, hrane: večino časa zaje in zapije
    zajésti se s prislovnim določilom  
    1. 1. z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zaje v jabolko / klop se zaje v kožo / redko med pretepom se je zajedel v njegovo roko zagrizel; pren., ekspr. dvom se zaje v človeka
    2. 2. prodreti v kaj trdega: sveder se zaje v desko; plug se zaje v zemljo / psu se je ovratnica zajedla v vrat; vrv se je zajedla v roke / reka se je zajedla v skalna tla
    3. 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zaje v preprogo; črnilo se zaje v tla / kislina se zaje v kožo / neprijeten vonj se je močno zajedel v obleko
      ●       ekspr. naselje se je zajedlo v polja je seglo
    zajéden -a -o: v pobočje zajedena steza; veriga, zajedena v roke
SSKJ
zakadíti -ím dov., zakádil (ī í) 
  1. 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom
  2. 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi
  3. 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš
  4. 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi
  5. 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot
    zakadíti se 
    1. 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi
      // narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha
    2. 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila
    3. 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile
    4. 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice
    5. 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber
      // z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo
      // v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo
    zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno
SSKJ
zanášati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. s svojim delovanjem povzročati, da kaj prihaja kam: burja zanaša sneg na podstrešje; brezoseb. dim, prah iz tovarne zanaša daleč naokrog
    // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: ranjence so zanašali v varno zavetje
  2. 2. noseč premikati en del česa v drug položaj, v drugo smer: zanašati omare proč od zidu
    // z delovanjem povzročati, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: močen tok zanaša plavalca od obale; veter je zanašal ladjo proti čerem / brezoseb.: na poledeneli cesti je začelo avtomobil zanašati; zanašati v desno; pren. pri pripovedovanju ga je nehote zanašalo, da je kaj dodal, olepšal
    // brezoseb. povzročati tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaradi popite pijače ga je zanašalo; ekspr. plesalci so se vrteli, da jih je kar zanašalo / ekspr. soseda že navsezgodaj zanaša je pijan
  3. 3. povzročati tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: navdušenje ga zanaša; brezoseb. govornika večkrat zanaša
  4. 4. delati, povzročati, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: zanašati razdor, strah, zmedo med ljudi / popotniki so zanašali k nam nove bolezni
  5. 5. star. prizanašati: nič ji ne zanašaj, naravnost ji povej; smrt nikomur ne zanaša
    zanášati se v zvezi z na  biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: nanj se ne moremo zanašati; preveč se zanaša na prijatelje; ekspr. slepo se zanašati na koga
    // pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanašati se na izkušnje, sposobnosti; zanašati se na obljube; ekspr. zanašati se le na svoje noge in glavo / zanašati se na to, da bo kdo drug opravil delo
    zanašáje: izzivali so, zanašaje se na urnost svojih nog
    zanašajóč -a -e: ni se bal prihodnosti, zanašajoč se na svojo delavnost; vse se je naučila, ne zanašajoč se, da ne bo vprašana; visoko zanašajoče čustvo
    zanášan -a -o: začel je plavati, zanašan od deroče reke
SSKJ
zanêsti -nêsem dov., zanésel zanêsla (é) 
  1. 1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo; brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo
    // z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti
  2. 2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu; zanesti omaro proti sebi, v levo
    // z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride
    // brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla
  3. 3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril; navdušenje ga večkrat zanese; brezoseb. govornika je zaneslo
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog; zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti
    // to bolezen so k nam zanesli priseljenci
  5. 5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli; deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti
  6. 6. star. prizanesti: zanesi nam; ni ji zanesel nobenega udarca
    ●     pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanja
    zanêsti se v zvezi z na  biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: na svoje ljudi se zanese; nanj se ni mogoče zanesti; popolnoma, ekspr. slepo, stoodstotno se zanesti na koga
    // pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanesti se na molčečnost, poštenost koga; preveč se je zanesel na svojo prednost / na ta avtomobil se lahko zaneseš; zanesti se na svoje noge / zanesel se je na njihovo spanje prepričan je bil, da bodo spali; niso se zanesli, da bo izpolnil obljubo verjeli
    // ekspr. jaz se jim ne bom klanjal, na to se lahko zaneseš
    zanesèn tudi zanešèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zanesti: biti kam zanesen; zanesen z blatom, s snegom; bila je zanesena od tega prizora
    2. 2. ki je v stanju (trajnejšega) močnega čustvenega odziva na kaj, zlasti pozitivnega: zanesen pesnik; čustveno, literarno zanesen; nekritično zanesen / zaneseno opevanje narodnih junakov; prisl.: zaneseno ljubiti koga; zaneseno pripovedovati o načrtih
SSKJ
zaščegetáti -ám tudi -éčem stil. -áčem [čəg in čeg] dov. (á ȃ, ẹ́, á) ekspr. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: prah ga je zaščegetal v grlu / brezoseb. ob njenem pogledu ga je kar zaščegetalo pri srcu
SSKJ
zažírati -am nedov. (ī ȋ) ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira
    zažírati se s prislovnim določilom  
    1. 1. z žretjem, grizenjem prodirati v kaj: črvi se zažirajo v les; pren., ekspr. strah se zažira v ljudi
    2. 2. zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov: žaga se zažira v deblo; voz se je zažiral v razmočena tla / vodna struga se zažira vse globlje
    3. 3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zažira v obleko / rja se zažira v kovino / saje so se zažirale v kožo
      ●       ekspr. tovarna se zažira v polje sega
SSKJ
zažréti -žrèm dov., zažŕl (ẹ́ ȅ) nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano: zažrli so celo plačo; vse zažre in zapije
    zažréti se ekspr., s prislovnim določilom  
    1. 1. z žretjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zažre v les / klop se zažre v kožo / medved se je zažrl v tjulnjev drob zagrizel; pren. dvomi so se zažrli vanj
    2. 2. zaradi delovanja določene sile priti v kako snov: kolesa so se zažrla v blato; žaga se zažre v deblo / vrv se mu je zažrla v dlani / steza se zažre v pobočje
    3. 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah, umazanija se zažre v preprogo / rja se zažre v kovino
      ●       ekspr. avtomobil se je zažrl v strmino s težavo zapeljal; ekspr. zažreti se v branje, delo začeti intenzivno brati, delati
    zažŕt -a -o: zažrt madež; v roke zažrta vrv
SSKJ
zdrobíti -ím dov., zdróbil (ī í) narediti iz česa majhne, drobne dele: zdrobiti kamen, kos premoga; s pestjo, z udarcem je zdrobil steklo; posušeno listje se je zdrobilo; zdrobiti si kost / zdrobiti hrano z zobmi / medved mu je zdrobil ramo; tako jo je stisnil, da jo je skoraj zdrobil zelo, močno
// zdrobiti na koščke; zdrobiti v prah
● ekspr. zdrobiti spone osvoboditi se; ekspr. zdrobiti sovražno vojsko uničiti; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga
    zdrobljèn -êna -o: zdrobljena polževa hišica; zdrobljeno sadje
SSKJ
zgrméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. grmeč se hitro premakniti: skočil je na konja in zgrmel čez lesen most / plaz je zgrmel na cesto, v dolino; vlak je zgrmel skozi predor
// grmeč pasti: polica se je podrla in kozarci so zgrmeli na tla; spotaknil se je in zgrmel po stopnicah; zgrmeti v prepad
● ekspr. ob potresu je hiša zgrmela na kup se je podrla, porušila; ekspr. načrt je zgrmel v prah je propadel, ni uspel
SSKJ
zmléti zméljem dov., zmêlji zmeljíte (ẹ́) 
  1. 1. z napravo zdrobiti žito: zmleti koruzo, pšenico; na debelo, na drobno zmleti / zmleti na žrmlje / zmleti v moko
    // s pripravo, napravo zdrobiti kako drugo snov sploh: zmleti kosti, orehe; zmleti meso z mesoreznico / zmleti suh kruh v drobtine
    // z napravo razkosati sadje: sadje najprej zmeljejo in nato stisnejo
  2. 2. ekspr. zdrobiti, streti: težki tovornjaki so zmleli nasuto kamenje / voz ga je zmlel pod seboj
  3. 3. ekspr. uničiti, porušiti: potres je zmlel celo naselje / čas ga je zmlel
    ●     ekspr. zmleti nasprotnika, sovražnika uničiti, onemogočiti ga; ekspr. zmlel je velik kos kruha pojedel; ekspr. če ga dobim v roke, ga bom zmlel natepel, pretepel; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo
    zmlét -a -o: zmleti orehi; sadje je zmleto
SSKJ
zmlínčiti -im dov. (í ȋ) povzročiti, da kaj pod pritiskom spremeni obliko, se iznakazi: zmlinčiti cigaretni ogorek; kovanec se pod kolesom zmlinči / kolo mu je zmlinčilo roko
// nav. ekspr. s silo, pritiskom povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konj je zmlinčil jezdeca; skala se je odkrušila in zmlinčila več ljudi
● ekspr. tako sem jezen nanj, da bi ga zmlinčil zelo; ekspr. zmlinčiti sovražnika v prah uničiti, onemogočiti ga
    zmlínčen -a -o: zmlinčen avtomobil; bil je ves polomljen in zmlinčen
SSKJ
znášati1 -am nedov. (ȃ) z nošenjem spravljati kam: nosači znašajo prtljago k vlaku, v letalo; znašati kamenje na kup; ranjence so znašali pod šotore
// z nošenjem spravljati skupaj: znašala jim je hrano in kurjavo; vse popoldne so znašali stvari za praznovanje; material sta znašala od vsepovsod / čebele znašajo med in cvetni prah; ptice znašajo gnezda / znašati skupaj
● ekspr. znašati jezo nad kom zaradi jeze zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati
    znášati se 
    1. 1. ekspr., v zvezi z nad z besedami, dejanji izražati jezo, nezadovoljstvo: sovražnik se je znašal nad prebivalstvom; grdo se je znašal nad njo
    2. 2. star. maščevati se: znaša se za krivico; prim. iznašati
SSKJ
zrúšiti -im, in zrušíti in zrúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú) 
  1. 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: zrušiti hišo, obrambni zid / potres je zrušil velik del mesta porušil; pren. zrušiti temelje družbenega reda
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: zrušiti ravnotežje v naravi / zrušiti komu srečo / zrušiti nočni mir skaliti
  3. 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: to dejanje je zrušilo njegov ugled; zrušiti ideale, teorijo / zrušiti oblast
    ●     ekspr. nasprotniki so ga zrušili mu preprečili delovanje; ekspr. zagnal se je vanj in ga zrušil na tla podrl; publ. zrušiti državni rekord preseči
    zrúšiti se, in zrušíti se in zrúšiti se 
    1. 1. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose: stara hiša se je zrušila; most se je zaradi preobremenitve zrušil; ekspr. mesto se je zrušilo v prah / podporniki so popustili in premog se je zrušil / strop se je zrušil podrl, udrl; pren., ekspr. vera v pravičnost se mu je zrušila; ob tej novici se je v njej vse zrušilo
    2. 2. pasti, navadno s silo in z velike višine: kamenje se je zrušilo nanj; skala se je zrušila v dolino; publ.: helikopter se je zrušil v morje; letalo se je zrušilo takoj po vzletu; pren. skrb za družino se je zrušila nanjo; vse se mu je zrušilo na glavo
    3. 3. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v ležeči, klečeči položaj: udaril ga je, da se je zrušil; zrušiti se na kolena; mrtev se je zrušil na tla; utrujen se je zrušil na stol sesedel
    zrúšen -a -o: zrušen zid; zrušena hiša; bil je ves zrušen
Število zadetkov: 246