Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
odmésti, -métem, vb. pf. hinwegkehren, hinwegfegen; o. prah od pšenice.
Pleteršnik
oglę̑n, adj. Kohlen-: ogleni prah, der Kohlenstaub, Z.; oglena tvorba, die Kohlenformation, Cig. (T.).
Celotno geslo Pohlin
ometati [omẹ́tati omẹ̑tam] nedovršni glagol

očistiti prah s krtačo, okrtačiti

Pleteršnik
opháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. abstampfen, M.; v črni prah o. tobak, Slom.
Svetokriški
oslepiti -im dov. 1. oslepiti: ga je puſtil oslepiti nedol. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti nedol. ǀ en prah, ena troha oslepi 3. ed. tu oku ǀ komary Levom ozhij stakneio, inu yh oslepè 3. mn. ǀ ty paklenski Philistery yh premagaio, oſlepio 3. mn., inu v'to paklensko kèho parpravio ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili del. mn. m ǀ Tobias je bil vſmilen, inu vener lastauze ſo ga bile oſlèpile del. mn. ž ǀ ſkerbi ſò bile Iskariota taku oſlepile del. mn. ž, inu obnorele 2. preslepiti: ony ſe ſo poſtili oslepit nedol. skuſi shenkinge, inu priasnoſt ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho ti yh oslepish 2. ed. ǀ Kadar greshnisk ſam ſebe oslepish 2. ed. ǀ golufio tiga Svejta Sposnam, katiri zhloveka oslepi 3. ed., inu obnorj ǀ tu greshnu djajne zhloveka oslipji 3. ed. ǀ ta paklenski hudizh, kateri naſs oſlepi 3. ed., inu sapele ǀ Gdu je tebe taku oſlepil del. ed. m ǀ klaguje zhes ſvoje grehe, kateri ſo njega oslipeli del. mn. m kakor Sampſona oslepiti se oslepiti se: Zhlovek ſam od ſebe lahku ſe oslepi 3. ed., aku li hozhe, pogled pak ſam ſebi povernit nesamore
Vorenc
otresti dov.F7, decurſsarenaroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti, ṡklatiti, otreſti; decutereotréſti, ṡklatiti; discuſsorius, -a, -umtá kateri ima tó múzh prózh otrèſti; discutereſpremiſliti: tudi otrèſti; discutere febremmerṡlizo otrèſti, prózh perpraviti; dispulverarev'práh perpraviti, ali práh otréſti; excutereṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti
Vorenc
padati nedov.F15, caderepaſti, padati; cadunt folialyſtje lety, pada; casare, et casitaredoſtikrát, po goſtim padati; collabasceredoli pozheniti, padati, doli vhajati; dropaxṡhalba de laſſè padajo; illabare, illabiſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; ingrueres'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; irroratroſſa pada, roſſy; nutaremigati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati; peripsema, -tis, vel perisma, -tistá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; perlabiſe popolṡniti, pozhaſſi padati; poma caducajabulka, katera ſama doli padajo; roratroſſa pada; succumbereſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli padati; titivillitium, -tÿtú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi; prim. padaječ, padejoč, padeoč 
Pleteršnik
pelȋnčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
Pleteršnik
pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
Svetokriški
pena -e ž pena: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
Vorenc
pepel mF11, cinefacerek'pepelu ſturiti, poṡhgati; cinefactusv'pepèl ſturjen; cinericeuspepelnaſt, s'pepela; cinericius paniskrúh pod pepelom pezhen, pod perhauko; cinispepèl; lix, -licispepèl; micae auriṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe s'pepela ſveitio; phoenix, -cisena nesnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú let ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupèt ena mlada tyza Fenix imenovana; subcinericiuskrúh pod pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.7; trulla, -aetudi enu orodje ṡa pepèl; tutiarude ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali pepèl
Svetokriški
pepel -a m pepel: Angel ogen doli restroſsi, kar prezej vſe pepel im. ed. rata ǀ sdaj ſi prah, inu pepeu im. ed. ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela rod. ed. potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi ǀ s'potoku je shabe ſturila is praha muhe; s'pepela rod. ed. nevarne rane ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel tož. ed. na rano poſtaviti ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize, inu pepeu tož. ed. ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu tož. ed. perpravi ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel tož. ed. perprauili ǀ shupa ſe reslye meſſu ſe v' pepeli mest. ed. povala ǀ Vudari po pepelu mest. ed., kar prezej ludje, inu shivina negnusne, inu britke rane ſo vshafali ǀ s' pepelam or. ed. ſe je bil potroſſil ǀ s' pepelom or. ed. potroſſiti
Prekmurski
pepéo -éla tudi pepél -a m pepel: Hamú; pepél KOJ 1833, 158; Meni, ki ſzem praih, pepeu SM 1747, 90; Ár csi pepéo telicze, te oſzkrúnyene poſzvecsüje KŠ 1771, 686; ka ſzam jasz zemla i pepéo KM 1783, 180; Vu skrinyiczi tesznoj práh, pepéo poſztánes BKM 1789, 414; I mejſzta Sodome i Gomorre je, na pepéo ſzpravivſi KŠ 1771, 719; Vu dejſznoj rouki prájh, pepéo noſzi SŠ 1796, 94; szrén, kak pepél raszipáva TA 1848, 119; Ogen je vse na pepél požgao BJ 1886, 9; vu 'zakli i v-pepéli ſzedécsi povrnoli KŠ 1771, 202
Svetokriški
pero -esa s 1. rastlinski list: je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero: leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero: kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati
Celotno geslo Megiser
pesek -ska samostalnik moškega spola
Vorenc
pila žF3, lima, -aeena pila; peripsema, -tis, vel perisma, -tistá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, smety; scobina, -aeena pila, ali lima
Vorenc
piliti nedov.F2, limarepiliti; strictura, -aetudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili
Vorenc
piljenje1 sF2, limatiopilenîe; limatura, -aepráh od pilenîa
Vorenc
piljenje2 sF2, scobs, scobispráh, pilenîe, ṡhaganîe, prah od vertanîa; scobssegmel, prah, pilenîe, ṡhaganîe
Prekmurski
píš -a m piš, veter: krivicno blágo jasz raz'se-ném kak czesztni práh pis pometé KOJ 1845, 122
Število zadetkov: 165