Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik [magnézijeu̯ magnézijeva magnézijevo] ETIMOLOGIJA: ↑magnezij
Celotno geslo eSSKJ
medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína]
    iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med
ETIMOLOGIJA: ↑medica
Celotno geslo eSSKJ
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]
    majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae
STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]
    1. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria
    2. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
    3. okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum
STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz
Celotno geslo eSSKJ
níkelj níklja samostalnik moškega spola [níkəl]
    magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Nickel iz šved. nickel, skrajšano iz kopparnickel ‛medni nikelj’ iz koppar ‛baker’ + nickel ‛parkelj; Miklavžev spremljevalec, ki predstavlja hudiča’ iz svetniškega imena Nicolaus ‛Miklavž’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]
    1. gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode
      1.1. koruzni zdrob za pripravo te jedi
STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prášnica prášnice samostalnik ženskega spola [prášnica]
    1. iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, ki vsebuje zrna peloda
    2. zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; SINONIMI: orjaška prašnica
    3. iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon
STALNE ZVEZE: orjaška prašnica
ETIMOLOGIJA: ↑prah
Celotno geslo eSSKJ
pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč]
    suh, droben sneg
ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej ↑pršeti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
smetíšnica smetíšnice samostalnik ženskega spola [smetíšnica]
    priprava, na katero se pri pometanju, čiščenju dajejo smeti, prah, pepel
ETIMOLOGIJA: < smetiščnica, iz ↑smetišče
Celotno geslo eSSKJ
smúkec smúkca samostalnik moškega spola [smúkəc]
    prah iz lojevca, ki povečuje drsnost
ETIMOLOGIJA: ↑smukati
Celotno geslo eSSKJ
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]
    1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
trosôvnica trosôvnice samostalnik ženskega spola [trosôu̯nica]
    del gobe, v katerem nastajajo trosi, navadno na spodnji strani klobuka
ETIMOLOGIJA: ↑tros

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
SSKJ²
alabástrov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna
SSKJ²
alergén -a m (ẹ̑)
med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen
SSKJ²
alêrgičen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje
SSKJ²
alergíja -e ž (ȋ)
preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na gluten, mlečne izdelke; alergija na cvetni prah, pršice; alergija na beljakovine, za beljakovine; najpogostejši povzročitelji alergij; zdravljenje kožne alergije; sredstva proti alergiji
Število zadetkov: 756