Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
alêrgik -a m (é)
alergičen človek: živilo je primerno tudi za alergike; hudi alergiki; alergik na cvetni prah
SSKJ²
alergogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku; alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo
SSKJ²
ambrózija -e ž (ọ́)
1. v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž. zelo dobra jed:
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia: ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah; cvetni prah ambrozije; širjenje ambrozije; uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija
SSKJ²
apnénčev -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na apnenec: apnenčev prah; trdi apnenčevi sloji / apnenčeva siga
SSKJ²
arzénik -a m (ẹ̑)
zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom
♦ kem. arzenov trioksid
SSKJ²
arzénikov -a -o (ẹ̑)
pridevnik od arzenik: arzenikov prah
SSKJ²
belílo -a s (í)
1. belo barvilo: prekriti z belilom
♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
SSKJ²
bolháč -a [bou̯hač] m (á)
1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača
// prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem
2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača
3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače
SSKJ²
bóraksov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na boraks: boraksov prah
♦ kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov
SSKJ²
brikét -a m (ẹ̑)
1. nav. mn. v določeno obliko stisnjen gorljiv material: predelati premogov prah v brikete; kuriti z bukovimi briketi; jajčasti, opekasti briketi; žagovina v briketih; drva in briketi
2. stisnjena krmna mešanica: činčile hranimo s pustimi briketi in svežim senom; mačji, pasji briketi
SSKJ²
briketírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. stiskati v brikete: briketirati premogov prah
♦ agr. briketirati krmo
    briketíran -a -o:
    briketirana krma
SSKJ²
brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ)
1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot
2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama
3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / voj. žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče
    brišóč -a -e:
    sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
    ♦     voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
    brísan -a -o:
    brisan magnetofonski trak
    ♦     voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
SSKJ²
cínkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
♦ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
SSKJ²
cínov -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah
SSKJ²
cúnja -e ž (ú)
1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih
// kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah
2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog
// ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje
3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža
● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj
SSKJ²
cvéten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov
♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
    čístiti se 
    izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
    ♦     čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
SSKJ²
donášati -am nedov. (ȃ) star.
1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička
2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi
SSKJ²
dražíti2 in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
    dražèč -éča -e:
    dražeč nemir; dražeča snov
SSKJ²
dvígati -am nedov. (ī ȋ)
1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: skupina vojakov je dvigala velik kamen na tovornjak; žerjav dviga zaboje iz ladje; dvigati vodo iz vodnjaka; spretno, težko dvigati; dvigati s pripravami, z rokami / na ladji dvigajo sidro; dvigati zaveso / pri telovadbi dvigajo in spuščajo roke / dvigati potopljeno ladjo / ves čas je dvigal zastavo visoko nad množico držal
2. delati kaj višje: dvigati teren z nasipavanjem; začeli so dvigati vodo v bazenu; voda v čolnu se dviga / cesta se neopazno dviga vzpenja
3. delati, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: prijel ga je za roke in ga dvigal; gostje so se začeli dvigati in odhajati vstajati; dvigati se in legati / dvigati podrte drogove; poleženo žito se že dviga / pog. brigadirje so dvigali že ob štirih zjutraj budili, klicali
4. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigati cene, proizvodnjo; potrošnja se hitro dviga; temperatura se še dviga narašča / dvigati zavest državljanov; pog. glasba je dvigala razpoloženje / dvigati kvaliteto izdelkov; dvigati nivo izobrazbe zviševati
// spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigati gospodarstvo; kulturno dvigati deželo / dvigati ljudstvo iz zaostalosti / nova družba ga dviga plemeniti, boljša; umetnost duhovno dviga človeka
5. sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: pooblastili so ga, da bo dvigal denar iz banke, v banki; dvigati plačo; redno dvigati naročeno blago
6. napravljati, da se kdo upre, upira: dvigati ljudstvo proti izkoriščevalcem; vojska se že dviga / takšne ideje so dvigale naš narod k uporu, v upor
7. povzročati, delati: vozila dvigajo prah; dvigati preplah med ljudmi
● ekspr. spet so začeli dvigati glave postajati uporni, predrzni; to ravnanje je dvigalo prah v javnosti povzročalo razburjanje, govorice; dviga ga nad druge višje ga ceni; ekspr. takrat so ga dvigali v nebesa, danes pa so vsi proti njemu so ga močno poveličevali, hvalili; vznes. visoko dvigajo zastavo napredka z vsemi silami si prizadevajo za napredek
    dvígati se 
    1. premikati se navzgor, kvišku: dim se je dvigal visoko v zrak; letalo, raketa se dviga; prsi so se ji sunkovito dvigale / s težavo se dviga po stopnicah
    2. knjiž. nastajati, pojavljati se: začeli so se dvigati protestni klici; neka mogočna sila se mu je dvigala v prsih; med potjo se mu je dvigala množica najrazličnejših spominov / noč se že dviga noči se
    3. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice: v daljavi se dvigajo visoke gore; okrog gradu se dviga mogočno zidovje / tovarniški dimniki se dvigajo iznad hiš / ekspr. tovarniški dimniki se dvigajo proti nebu
    ●     ekspr. zaradi krivice se je v njem vse dvigalo čutil je močno jezo, odpor, protest
    dvigajóč -a -e:
    jezdili so hitro, dvigajoč oblake prahu; zavil je v polagoma se dvigajoči breg; mesto z visoko dvigajočimi se gorami v ozadju
Število zadetkov: 756