Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
porába -e ž, pojm. (ȃ) ~ električne energije; pridelovati za lastno ~o; knj. pog. razkužiti predmete pred ~o pred uporabo
Pravopis
povrtnína -e ž, snov. (í) pridelovati ~o
Pravopis
pridelováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pridelovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ sadje in zelenjavo
Pravopis
vrtnína -e ž, snov. (í) pridelovati ~o; solata, špinača in druge ~e
Pravopis
zelenjádnica -e ž (ȃ) pridelovati ~e
Pravopis
zélje -a s (ẹ́) pridelovati ~; ~ dela glave, gre v glave; snov. skuhati kislo ~; nestrok. kitajsko ~ |strok. kitajski kapus|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
čebúla -e ž
začimbna rastlina s cevastimi listi ali njen omeseneli podzemeljski delpojmovnik
SINONIMI:
nar. čebul, ekspr. čebulica, nar. luk1
GLEJ ŠE SINONIM: čebulica
GLEJ ŠE: ura1
Celotno geslo Sinonimni
hmélj -a m
kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni za proizvodnjo piva uporabljani plodovipojmovnik
SINONIMI:
publ. zeleno zlato
Celotno geslo Sinonimni
kakáv -a m
plodovi kakavovca; pijača iz kakavovega prahupojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. kakao
GLEJ ŠE: prah
Celotno geslo Sinonimni
topinambúr -ja m
agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomoljipojmovnik
SINONIMI:
agr. gomoljasta sončnica, nar. laška repa
Celotno geslo Sinonimni
víno -a s
alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenjupojmovnik
SINONIMI:
šalj. božja kapljica, star. božji dar, ekspr. rujno vino, ekspr. trsni sok, ekspr. vince, ekspr. vinčece, ekspr. vinček, pog. vinska kaplja, pog. vinska kapljica, ekspr. žlahtna kapljica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik pelinovo vino  pojmovnik ribezovo vino
GLEJ ŠE: bordojec, bordojec, črnina, burgundec, delanec, standardizirati, standardizirati, standardizirati, oksidacija, oksidacija, pijan, bizeljčan, pijača

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
kopáti kópljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.
Celotno geslo Vezljivostni G
kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
Celotno geslo Vezljivostni G
kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.
1.1.
nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.
2.
kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.
2.1.
nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.
3.
kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).
4.
čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.
6.
kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.
7.
iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.
Celotno geslo Vezljivostni G
pridelováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
dẹ́lo -a s
Celotno geslo Etimološki
pridelováti – glej dẹ́lo

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pridẹlováti, -ȗjem, vb. impf. durch die Bearbeitung des Bodens gewinnen, erzeugen, producieren; žito, vino p.; — fechsen; prideluje po 100 vaganov žita.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
póvati -am nedov. pridelovati, gojiti: Z-táksimi kosi jáko vrêdno róje pôvati AI 1875, kaz. br. 8
póvati se -am se pridelovati se: v-etim dvöma meszta toliko sze pôva, ka AI 1875, kaz. br. 8

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
pridelovati nedov., meſse consequi, perdélati, perdélovati
Število zadetkov: 60