Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
frlíka, f., C., ogr.-Valj. (Rad), pogl. prilika (Gleichnis).
Pleteršnik
lẹ̑p,** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.-Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege (opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.
Pleteršnik
nakljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) bewirken, verursachen: to mu je naključilo smrt, Cig.; — 2) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; prilika se naključi, eine Gelegenheit bietet sich zufällig dar, Ravn.; sich ergeben: ako se naključijo kaki troški, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
nanújati, -am, vb. impf. ad nanuditi; antragen, darbieten, n. se, sich darbieten: prilika se nanuja, ogr.-C.
Pleteršnik
prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.
Pleteršnik
príličica, f. dem. prilika, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.-Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prȋlika, Valj. (Rad).
Pleteršnik
prítka, f. = prilika, Cig., Rib.-Mik.; (dvomna beseda, prim. Cv. III. 3.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
falé prisl. bolj poceni, ceneje: falê sze nyim prilika dá küpiti AIP 1876, br. 8, 8
Prekmurski
jáki -a -o prid.
1. krepek, močen: Vſzáki, Jáki Cséſzt, postenyé Tebi dáva BRM 1823, 85; Vu jákoj ſztálnoſzti bomo SŠ 1796, 161
2. ugoden, dober: krouto jáka prilika SIZ 1807, 57
jàkši tudi jakšéjši -a -e
1. lepši: Kriſztus je jakſi pop KŠ 1771, 683; I eſcse od toga jakſo czeſzto vam poká'zem KŠ 1771, 516; I od toga je jakſejſi vcsinyeni od angyelov KŠ 1771, 672
2. boljši: od drugih odmené jaksih Zemlákov KOJ 1833, IIII; Zdaj je pa od toga jakſejſo ſzlü'zbo doubo KŠ 1771, 684
nájjàkši -a -e
1. najmočnejši: 'sitka mojega náj jaksa obramba KM 1783, 154
2. najlepši: zidárje, te naj jakſi kamen zavr'zejo KŠ 1771, 67
3. največji: ár csi gli je Boug povſzéd nazoucsi, dönok znáj jakſim tálom v-Nébi prebiva KMK 1780, 26
Prekmurski
Lót -a m Lot: Prilika je Lot KŠ 1754, 44; Priſzpodobno liki je bilou i vu dnévi Lota KŠ 1771, 229
Prekmurski
méjniti -im nedov. misliti, meniti: Vélni; mejniti, stimati KOJ 1833, 181; Tak ti mejnis, kaj ti ta ſzmrt ſzlatka nocse biti SŠ 1796, 52; Ár tak mejni, vekoma 'zivo bode BKM 1789, 202; ár gda dugo betegüjo, mejnijo, da nyim je djáno KOJ 1845, 109; Mejnili szo tak vogerszki SS. i RR. ka bi zdaj vrla prilika bila KOJ 1848, 70; Ja ſzam iſztina mejno pri ſzebi KŠ 1771, 421
ménivši -a -e meneč: gde nikaj hüdoga neménivsi, vecskrát obiszka KOJ 1848, 48
Prekmurski
navàjenost -i ž navajenost, privajenost: ali lagoje tiváristvo, navajenoszt ino prilika je nyemi ne dpoüsztila AIP 1876, br. 4, 5
Prekmurski
nazáj prisvojìti ~ -ím dov. znova si prisvojiti: Mejnili szo ka bi zdaj vrla prilika bila negda pográblena nazáj priszvojiti KOJ 1848, 70; Törk szi prizadéva meszta nazáj priszvojiti KOJ 1848, 115
Prekmurski
obogátenje -a s obogatitev, obogatenje: jeli sze lüsztvi nasega országa dá prilika v prisesztnom vrêmeni na obogatênye ali nê AIP 1876, br. 10, 1; ka je za nasega országa obogatênye neogiblivno potrêbno AIP 1876, br. 10, 2
Prekmurski
pobòlšati tudi pobògšati tudi pobóugšati -am dov. poboljšati, izboljšati: jeli ſcsé ſzvoj 'zitek pobougsati KŠ 1754, 209; Potrejbno je bilou tak ove peſzmi pobougsati BKM 1789, 2b; obátrivalo me je vüpanye, da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika KOJ 1833, V; ka orszácsko szpráviscse pobogsati, ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1; steri reicsi tve poſzlüsa, sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; nátom bojmo, da ſze nyegova ſztáva pobougſa KŠ 1754, 48; Naj naſſega bli'znyega pobougsamo nyegovo ſztávo KŠ 1754, 51; Dáj, da 'zitek pobolsamo BKM 1789, 48; okorne greisnike ako ſzvoj ſitek pobolſajo TF 1715, 35; csi po'zalüjoucſi grejhe 'zitek pobougsajo KŠ 1754, 194; cſi gli ſzem je gde gde pobougso BKM 1789, 4b; i 'ze na drügo leto nyemi je pobôgsao lon KAJ 1870, 22
pobòlšati se tudi pobògšati se -am se poboljšati se: poglei náſz, daſze vsitki pobolsamo SM 1747, 86; Da sterie pak ſerczio reicsi tvoie ne vöruio, vsitki ſze ne pobolsaio SM 1747, 85; Hercegovinarci tô 'zelêo, da bi sze nyihov sors pobogsao AI 1875, kaz. br. 3
pobóugšani -a -o poboljšan, izboljšan: meſzto ali zozidano, ali pobougsano KŠ 1771, 589; pobougsane peszmi BKM 1789, 1; peszmi pobougsane SŠ 1796, 1
Prekmurski
pomènjka tudi poménka -e ž pomanjkljivost, napaka: Hiba; bloudnoszt, falinga, pomenyka KOJ 1833, 159; obátrivalo me je vüpanye, da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika KOJ 1833, V
Prekmurski
ponüdìti -ím dov. ponuditi: Kinálni; ponüditi KOJ 1833, 163; jasz vam szrecso ponüdim AIP 1876, br. 1, 7; mati nyemi prszi ponüdi AI 1875, kaz. br. 7; V-hi'si ponüdi Goszponi sztolecz KOJ 1845, 27; Je ponüdo trôst szinovcsine KAJ 1848, 126; Gedrta je meni ponüdila eden tanyêr 'zupe AIP 1876, br. 1, 7; Eti szo ga pa nej za Krala koróno Frideriki ponüdili KOJ 1848, 36
ponüdìti se -ím se ponuditi se: Gda sze ti ponüdi za kákso delo dobra prilika, nigdar drüge ne csákaj AIN 1876, 65; Prva prilika, po steroj sze vam ponüdi zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; Tecsasz, ka sze je Ferdinánd v-Büdini ponüdo KOJ 1848, 76; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4
ponǜdjeni -a -o ponujen: Gda bi eden vecsér vu hi'si ponüdjeni liszt z-merkanyom steo Karol II KOJ 1848, 48; Kruci szvojega krála ponüdjeno pomilosztejnye zoberóucs primejo KOJ 1848, 105; nüczajmo to veliko Ponüdjeno nam priliko KAJ 1848, 126
Prekmurski
poslédnji tudi posléidnji in posléjdnji -a -e prid. zadnji, poslednji: Séſzti ino poſzleidnyi tau je Vecſérja TF 1715, 11; i ka te poſzlejdnyi cslovik na prájh gori ſztáne KŠ 1754, 139; naj ſze ne zviſáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt KM 1796, 10; dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; i gda moiega ſitka poſleidnya Vöra pride SM 1747, 58; Morebit’ je eta poſzlejdnya prilika KM 1783, 257; jaſz ſzam 'Zidov Tarſiski nej poſzlejdnyega meſzta Cziliczie KŠ 1771, 410; Szpoumeniſze cslovik z-poſzlejdnyega dnéva SŠ 1796, 29; i na poſzleidnyi dén mené ino vſze mertve gori obüdi TF 1715, 24; na poſzleidni dén bláſeno gori ſztánenye SM 1747, 54; Naſſega Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa poſzleidnyo vecſérjo TF 1715, 43; Me poſzlejdnye vremen ſteri zdaj vidite SŠ 1796, 58; Vu sterom (poſzleidnyem vreimeni) bodete ſze vi veſzelili SM 1747, 29; vu ſzkrádnyem, i poſzlejdnyem etoga ſzvejta dnévi KŠ 1754, 140; kaj v poſzlejdnyem vrejmeni bodo ſpotlivczi KŠ 1771, 759; Kakda je lüſztvo poſtüvalo Goſzpodna Kriſztuſſa v-tom poſzlejdnyem vrejmeni KM 1796, 104; V-ovom poſzlednyem vrejmeni BKM 1789, 394; Dái mi vu poſzleidnyoi moioi potreibcſini od méne ne odſztopi SM 1747, 56; a te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſi ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26; Koliko zapóveidi zderſáva .. Szedem poſzleidnyi TF 1715, 14; tou naj prvle znajoucsi, ka prido vpoſzlejdnyi dnévi ſpotlivczi KŠ 1771, 721; ki ſzo meli ti ſzedem koflikov, pune ſzedmimi poſzlejdnyimi vdárczi KŠ 1771, 805; Vſze trávicze na poſzlêdnye preidejo BRM 1823, 249
Število zadetkov: 33