Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zdrobljív -a -o prid. (ī í) ki se (rad) zdrobi: zdrobljiva posoda; to steklo je lahko zdrobljivo
SSKJ
zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je zdržal, čeprav je bil tanek; most zdrži pet ton; zid silovitega sunka ni zdržal
    // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek zdrži več, kot misli; vse preizkušnje je zdržala / zdržati mučenje; dolgo vožnjo je komaj zdržal / pri hoji zdrži velike napore / organizem takih obremenitev ne zdrži; srce je zdržalo
  2. 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: zdržati brez hrane cel teden
    // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: ta rastlina dolgo zdrži brez vode
  3. 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: zdržati napad močnejšega sovražnika; zdržati konkurenco
  4. 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: pod vodo je zdržal eno minuto; tako so kričali, da ni zdržal; doma ne zdrži niti en dan / pri takem človeku je težko zdržati; v taki službi bo težko zdržal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga zdržalo doma, pri delu
  5. 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi zdržala; do jutra bo že zdržal / pri njem ne zdrži nobena ženska / zdržati do konca
  6. 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: ne zdrži brez cigaret, pijače / ne moreta zdržati drug brez drugega
  7. 7. biti, ostati uporaben, dober: kruh je zdržal ves teden; na hladnem bo meso zdržalo / vzmet bo zdržala še nekaj let
    ●     ekspr. denar mu ne zdrži pod palcem takoj vse zapravi; publ. predstava ne zdrži kritike kritika pokaže, da ni dobra, ustrezna; ekspr. njenega pogleda ni zdržal povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči
    zdržáti se tudi izdržáti se 
    1. 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: eno leto se je moral zdržati; popolnoma se zdržati / spolno se zdržati
    2. 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: zdržati se kajenja, pitja; zdržati se posredovanja, vtikanja v tuje zadeve / zdržati se alkoholnih pijač
      // zavestno, hote ne narediti česa sploh: rad bi nekaj vprašal, pa se je zdržal / zdržati se glasovanja
    zdržán tudi izdržán -a -o: število zdržanih glasov
    ●     knjiž. sprejel ga je z zdržanim posmehom zadržanim
SSKJ
zelenjáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina
SSKJ
zgovóren -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika
  2. 2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage
    zgovórno prisl.: dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju
SSKJ
zibljív -a -o prid. (ī í) ki se (rad) ziblje: zibljiv čoln, stol
SSKJ
zijáč -a m (á) slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: ljudje so se razšli, ostalo je le nekaj zijačev
♦ navt. škripec, narejen tako, da spreminja smer vrvi
SSKJ
ziják -a m (á) star. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo: razgnati kup zijakov
● star. delati zijake iz koga norčevati se, šaliti se; star. prodajati zijake prodajati zijala
SSKJ
zijálast -a -o prid. (á) 
  1. 1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto
  2. 2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče; zijalasta vrata
    zijálasto prisl.: zijalasto se razgledovati
SSKJ
zijálo -a s (á) 
  1. 1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: odganjati zijala; okrog njega se je nagnetlo veliko zijal / kot psovka kaj tako buljiš, zijalo zijalasto
  2. 2. ekspr. odprtina: široka zijala dimnikov / slabš. odpri zijalo usta
  3. 3. slabš. kdor zelo glasno, hrupno govori: tega zijala ne morem poslušati
    ●     ekspr. kazati zijala komu, za kom s široko odprtimi usti, moljenjem jezika iz ust kazati omalovaževanje, nasprotovanje; ekspr. pasti, prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
SSKJ
zijàv -áva -o prid. (ȁ á) 
  1. 1. ekspr. ki je razmeroma široko odprt: zijava usta; zijavo brezno
  2. 2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav človek / zijav obraz, pogled
SSKJ
zlagáti se zlážem se dov. (á á) zavestno izjaviti, reči kaj neresničnega z namenom zavesti v zmoto: nisem se zlagal; zlagal se ji je, da ga ni bilo doma; rad se zlaže; ekspr. debelo, nesramno se zlagati
// ekspr. reči, povedati kaj, kar ne ustreza resnici: kaj se ti je spet zlagal / časopisi se niso zlagali
    zlagán -a -o 
    1. 1. deležnik od zlagati se: ta zgodba ni zlagana; zlagano sporočilo
    2. 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: zlagana morala / njena črnina je zlagana
      // ki v resnici ni tak, kot se kaže: zlagan človek / pokazati svojo zlagano podobo
      // ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: zlagan napredek / njen strah je bil zlagan; zlagana veselost; prisl.: zlagano prijazen
SSKJ
zlátkan -a -o prid. (ȃ) ljubk. zelo dober, dobrosrčen: zlatkan je, rad pomaga
// prikupen, prijeten: bila je res zlatkana punčka / v nagovoru ti moj zlatkani sonček, zdaj pa lepo zaspi
SSKJ
zlôben -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben
// ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled
// ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba
● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev
    zlôbno prisl.: zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati
SSKJ
zlómkov -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. evfem. hudičev: ujel se je v zlomkove zanke / kot psovka zlomkovi otroci, boste dali mir
  2. 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: kdo je pasel te zlomkove ovce
    zlómkovo prisl., ekspr.  zelo, hudo: zlomkovo so ga iskali; zlomkovo rad jih ima
SSKJ
zlomljív -a -o prid. (ī í) ki se (rad) zlomi: zlomljiva palica / odpornost vsakega človeka je zlomljiva / biti upogljiv, a ne zlomljiv
SSKJ
zméraj prisl. (ẹ̑) 
  1. 1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: zmeraj se mu mudi; zmeraj je zatrjevala, da ničesar ne ve; zmeraj je prijazen; zmeraj mora imeti zadnjo besedo; ekspr. zmeraj in povsod hoče biti zraven / imaš kaj pijače? Zate zmeraj; ekspr. tak je od zmeraj odkar živi, obstaja
  2. 2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: zmeraj so prišli ob istem času; bila je dobra kot zmeraj; zmeraj, ko je pomislil na domače, ga je obšlo domotožje / zmeraj znova kaj išče
  3. 3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: še zmeraj delajo; še zmeraj se rad šali; še zmeraj je bolna; stari običaji so ponekod še zmeraj znani
  4. 4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: dobiti kaj za zmeraj; oditi, ostati za zmeraj / zdaj in za zmeraj
  5. 5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: delo se je zmeraj bolj kopičilo; vztrajali so, toda z zmeraj manjšim upanjem; živimo v zmeraj slabšem zraku
    ●     evfem. za zmeraj je zaspala umrla je; iron. tako, zmeraj lepše izraža nejevoljo
SSKJ
zmláda prisl. (ȃ) knjiž.  
  1. 1. v mladosti: zmlada sta rada plesala; to je bilo v njem že zmlada
  2. 2. od mladosti: tako so zmlada navajeni; rad jo ima že zmlada
SSKJ
zmrdljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) zmrduje: fant je zmrdljiv / zmrdljiv izraz na obrazu
    zmrdljívo prisl.: zmrdljivo sta se spogledala
SSKJ
zmrdljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor se (rad) zmrduje: zmrdljivci so mu zoprni
SSKJ
zób -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑) 
  1. 1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono
  2. 2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa
    ●     ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
    ♦     alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago
Število zadetkov: 1468