Zadetki iskanja
Pleteršnik
žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki (Notr.), kajk.-Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.-Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Pleteršnik
živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.-C., Mik.; — coll. das Gethier (bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.-C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.-Mik.
Pleteršnik
živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.-Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.-Cig., Nov.-C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.-Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.-Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
Pleteršnik
živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.-Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
Pleteršnik
žlabrȃnje, n. 1) das Plappern, das Schwätzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Plätschern im Wasser, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
Pleteršnik
žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.
Pleteršnik
žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.-C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.-C., Mik.; (žmę́čava, ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
žmèk, žmę́ka, m. die Spindel- o. Schraubenmutter (bei Pressen), Št.-Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. nem. (dial.) schneck = Schnecke, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.-C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
žołnę́r, -rja, m. = vojak, Guts., Mur., Cig., Jan., C., M., Dalm., Schönl., Jsvkr., Rog., Jap.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žołtíca, f. 1) die Gelbsucht, Mur.-Cig., Valj. (Rad); — das Gallfieber, C.; — 2) der Ducaten, Mur.; — 3) = strnad, der Goldammer, BlKr.; — 4) die Schlüsselblume (primula acaulis), C.; — neko jabolko, C.; — 5) die Gelberde, Jan.
Pleteršnik
žȏłtkavəc, -vca, m. ein kleines Geldstück, C.; der Groschen, ogr.-M.; ne li dva vrabca za eden ž. ("žukavec") odavajo? ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 242
- 243
- 244
- 245
- 246
- Naslednja »
Število zadetkov: 4920
Dostopnost