Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]
    1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
    2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ovca
pasjeljúbec pasjeljúbca samostalnik moškega spola [pasjeljúbəc]
    ekspresivno kdor ima rad pse
ETIMOLOGIJA: iz ljubec psov ‛ljubitelj psov’
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
pésniško prislov [pésniško]
    1. glede na pesništvo
    2. takó kot pri pesništvu ali da spominja na pesništvo
ETIMOLOGIJA: pesniški
ph glej phà
pikapolónica pikapolónice samostalnik ženskega spola [pikapolónica]
    1. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: polonica
    2. hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: iz zoologije polonica
    3. podoba, predmet, ki predstavlja hrošča polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih
ETIMOLOGIJA: pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno otroška beseda - več ...
pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se]
    1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se
ETIMOLOGIJA: bahati se
pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se]
    1. izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno navezati tesne, pogoste tesne stike, zlasti iz koristoljubja
    2. skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo
    3. ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti
    4. v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti
ETIMOLOGIJA: bratiti
požerúh požerúha samostalnik moškega spola [požerúh]
    1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požrešnež
      1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SINONIMI: ekspresivno požrešnež
    2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požrešnež
    3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požrešnež
ETIMOLOGIJA: požreti
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]
    1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé
      1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
      1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
    2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
      3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: požreti
požréšnež požréšneža samostalnik moškega spola [požréšneš požréšneža]
    1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požeruh
      1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SINONIMI: ekspresivno požeruh
    2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požeruh
    3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požeruh
ETIMOLOGIJA: požrešen
požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola [požréšnost]
    1. lastnost koga, da (rad) veliko jé
      1.1. lastnost živali, da poje veliko naenkrat
    2. ekspresivno lastnost česa, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno lastnost koga, da si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: požrešen
preizpraševáti preizprašújem nedovršni glagol [preispraševáti]
    ponovno analizirati, presojati, ocenjevati kaj, zlasti poglobljeno, z upoštevanjem različnih, tudi novih, še neuveljavljenih vidikov
ETIMOLOGIJA: izpraševati
psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca]
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje
    3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: pes
rad simbolFRAZEOLOGIJA: Še pes ima rad mir pri jedi.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za radian
radián radiána in rádian rádiana samostalnik moškega spola [radiján] in [rádijan]
    iz matematike izpeljana merska enota za izražanje velikosti ravninskega kota, ki ustreza ravninskemu kotu z vrhom v središču krožnice, katerega kraka na krožnici določata krožni lok, enak dolžini polmera krožnice; simbol: rad
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. radian, glej radij
razpízditi razpízdim dovršni glagol [raspízditi]
    1. vulgarno razjeziti, razburiti; SINONIMI: vulgarno popizditi
    2. v obliki razpizditi se, vulgarno razjeziti se, razburiti se; SINONIMI: vulgarno popizditi
ETIMOLOGIJA: pizditi
slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo] ETIMOLOGIJA: slez
ščítkar ščítkarja samostalnik moškega spola [ščítkar]
    iz agronomije, iz zoologije parazitska žuželka z belimi krili, prekritimi z voskastimi spiralami, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Trialeurodes vaporariorum; SINONIMI: iz agronomije, iz zoologije rastlinjakov ščitkar
STALNE ZVEZE: rastlinjakov ščitkar
ETIMOLOGIJA: ščitek
štévnik štévnika samostalnik moškega spola [štéu̯nik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določilo
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: glavni števnik, ločilni števnik, množilni števnik, nedoločni števnik, vrstilni števnik
ETIMOLOGIJA: števen
Število zadetkov: 111