Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]
    1. navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši klobuk
    2. navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši
      2.1. navadno ekspresivno tak del gobe kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: klobuk
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
koprívnica koprívnice samostalnik ženskega spola [kopríu̯nica]
    kožna bolezen, pri kateri se nenadno pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji; SINONIMI: iz medicine urtikarija
ETIMOLOGIJA: kopriva
kresníčka kresníčke samostalnik ženskega spola [kresníčka]
    1. ekspresivno kresnica
    2. odsevna priprava, ki jo za boljšo vidnost v prometu nosijo zlasti pešci
    3. krajša kovinska žička z oblogo iz sive snovi, ki ob gorenju oddaja iskre
ETIMOLOGIJA: kresnica
mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta]
    velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’
nakódran nakódrana nakódrano pridevnik [nakódran]
    2. v obliki nakodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, skodran
ETIMOLOGIJA: nakodrati
pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda]
    medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda
STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
parazól parazóla samostalnik moškega spola [parazól]
    1. neformalno priprava z zložljivim platnom in ročajem ali stojalom za zaščito pred soncem
    2. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik, neformalno marela
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Parasol in frc. parasol) iz it. parasole ‛sončnik’ iz parare ‛varovati, braniti’ + sole ‛sonce’ - več ...
pozdrávljen pozdrávljena pozdrávljeno pridevnik [pozdráu̯ljen]
    1. ki ne povzroča več bolečin, motenj v delovanju organizma
    2. kot medmet uporablja se, ko govorec koga pozdravi
      2.1. kot medmet, ekspresivno uporablja se, ko govorec koga ali kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
STALNE ZVEZE: Lepo pozdravljeni!
ETIMOLOGIJA: pozdraviti
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]
    1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: slez
solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci]
    čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’
stratosfêra stratosfêre samostalnik ženskega spola [stratosfêra]
    1. iz meteorologije območje atmosfere na višini približno od 10 do 50 km od Zemljinega površja
    2. ekspresivno območje, v katerem je stopnja česa zelo visoka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Stratosphäre, frc. stratosphère, angl. stratosphere iz lat. strātum v pomenu ‛plast’ + gr. sphaĩra ‛krogla, obla’ - več ...
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]
    1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
    2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
surikáta surikáte samostalnik ženskega spola [surikáta]
    manjša zver z vitkim trupom, koničastim gobcem in daljšim repom, ki v kolonijah živi v južnem delu Afrike; primerjaj lat. Suricata suricatta
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek frc. suricate, it. suricato) iz nlat. suricata, to pa iz nekega južnoafriškega jezika
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati]
    1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
      1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
tòp3 tôpa tôpo pridevnik
    1. ki slabo reže, seka
    2. ki nima ostre konice, je zaobljen
      2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
    3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
    4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok
      4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
    5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel
      5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
    6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot
ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
troposfêra troposfêre samostalnik ženskega spola [trọposfêra]
    iz meteorologije najnižje območje atmosfere, ki sega do višine približno 10 km od Zemljinega površja in v kateri nastajajo vremenski pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. troposphere, nem. Troposphäre, iz gr. tropḗ ‛obrat, smer’ + (atmo)sfera
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]
    vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: veter
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + (a)min - več ...
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
    1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
    3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
Število zadetkov: 43