poglédnoti -em dov.
1. pogledati, ozreti se: Tekinteni; poglédnoti, prestimati KOJ 1833, 175; okouli ſzébe poglédne KŠ 1754; Pogledni na me SM 1747, 94; Razmita, poglenta mené SIZ 1807, 46; nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; Drügocs, nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; Bog je pogledno vſzeh SM 1747, 4; on je tiszto z-negrbanim cselom pogledno KOJ 1845, 7
2. ogledati si kaj, spoznati: nyivo ſzam küpo i potrejbno mi je vö idti, i poglédnoti jo KŠ 1771, 220; i nej vſako vöro mogao poglédnoti za ſzvojimi hlápczi KM 1790, 74; csi predſzé denes, pa poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; ár je znao, kâ je pazlivi pojbics, ki rad vsze dobro poglédne i zvedáva KAJ 1870, 115; Od Csloveka, steroga poglédnemo na nyegovo vreime SM 1747, 35; i erkao je meni: pogledni, ne vcsini toga KŠ 1754, 150; vr'zi vö prvo trám zoká tvojega i teda pogledni KŠ 1771, 21; i poglednimo to zgojeno rejcs KŠ 1771, 168; Pogledmo ka nám je k'zitki, Boug dao BKM 1789, 31; Hodmo vBetlehem, Poglednimo Kriſztusa vnyem BKM 1789, 22; Ercsé nyima: hodta i poglednita KŠ 1771, 267; Poglednite meſzto groba, Vu kom le za tejlo nyega BKM 1789, 97; Ete je pisanye pogledno BJ 1886, 5; i, geto je vſza okouli pogledno KŠ 1771, 137; zadovolscsinov bom(o) nazháj poglednoli na eto pot AI 1875, kaz. br. 1; ár je potrejbno naj poglédneva brate naſe KŠ 1771, 390; Naj poglédne tvo teskoucso BKM 1789, 15
3. obiskati: ſzkim vaſz (csi naſzkori pride) poglédnem KŠ 1771, 698
poglédnoti se -em se ozreti se: Pogledni ſze za nemocsnoga, Ino krkoga SŠ 1796, 165
poglédnovši -a -e ko je pogledal: I okouli poglednovſi ſze nyé, ercsé tomi csloveki KŠ 1771, 183; ki poleg szvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, I
Zadetki iskanja
Prekmurski
SSKJ²
pogodíti -ím dov., pogódil (ī í)
1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil
2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: fotograf ga ni dobro pogodil; poteze obraza je dobro pogodil
// narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil
3. knjiž. uganiti, predvideti: pogodil je njegove misli; pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti
4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati: dolgo časa niso pogodili njene bolezni; pogoditi napako, resnico; končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti
// dojeti, razumeti: pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed
5. star. izmisliti si, spomniti se: veliko smešnega je pogodil stari berač
// narediti, ukreniti: najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj
● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še do zdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari
1. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar; zadeti: nameril je kamen v fanta in ga pogodil; pogoditi srno; krogla ga je pogodila naravnost v srce; pren., ekspr. s hudo besedo ga je pogodil
2. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: fotograf ga ni dobro pogodil; poteze obraza je dobro pogodil
// narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: kostumograf je kostume imenitno pogodil; svojo vlogo je igralec odlično pogodil
3. knjiž. uganiti, predvideti: pogodil je njegove misli; pogodili so njihov skriti namen / pogoditi uganko rešiti
4. knjiž. ugotoviti, dognati, spoznati: dolgo časa niso pogodili njene bolezni; pogoditi napako, resnico; končno so pogodili, kdo je zakrivil nesrečo / pogoditi pravo pot najti
// dojeti, razumeti: pogoditi bistvo problema; šele zdaj je pogodil smisel njegovih besed
5. star. izmisliti si, spomniti se: veliko smešnega je pogodil stari berač
// narediti, ukreniti: najbolje bo pogodil, če jim gre s poti; prav, slabo pogoditi kaj
● zastar. vsem ni mogoče pogoditi ustreči, ugoditi; star. čudno, da ga še do zdaj niso pogodili razkrili, odkrili; pog., ekspr. ti jo zmeraj pogodiš pravilno poveš, narediš; ekspr. pogoditi dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; zastar. vročina bo pogodila sadje dozorila; ekspr. dobro je pogodil odgovor pravilno odgovoril; star. dolgo je iskal stanovanje, pa ga ni mogel pogoditi dobiti; ekspr. pogoditi žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. pogodil si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari
- pogodíti se zastar.
posrečiti se: vesel je bil, da se mu je stvar tako pogodila
- pogodèn tudi pogojèn -êna -o:
dobro pogoden značaj; pogoden je bil v rame
SSKJ²
pogrúntati -am dov. (ú) pog.
1. izmisliti si, domisliti se: pogruntati nov način slikanja; hotel je pogruntati nekaj čisto posebnega
2. ugotoviti, spoznati: pogruntali so njegovo taktiko; šele kasneje je pogruntal, da se je zmotil / tega ni čisto pogruntal dojel, razumel
● pog., ekspr. kmalu so ga pogruntali ugotovili, kakšen je v resnici; ugotovili, kakšen namen ima
1. izmisliti si, domisliti se: pogruntati nov način slikanja; hotel je pogruntati nekaj čisto posebnega
2. ugotoviti, spoznati: pogruntali so njegovo taktiko; šele kasneje je pogruntal, da se je zmotil / tega ni čisto pogruntal dojel, razumel
● pog., ekspr. kmalu so ga pogruntali ugotovili, kakšen je v resnici; ugotovili, kakšen namen ima
Pravopis
pogrúntati -am dov. -an -ana; pogrúntanje (ú) neknj. pog. kaj ~ nov način slikanja izmisliti si, domisliti se; neknj. pog. ~ sovražnikovo taktiko ugotoviti, spoznati; neknj. pog., poud. pogruntati koga |ugotoviti, kakšen je, kakšne namene ima|
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
pojáven -vna -o prid. (á ā)
1. nanašajoč se na pojav: pojavni vzroki; spoznati predmete po njihovi pojavni strani / publ. birokratska miselnost se kaže v različnih pojavnih oblikah na različne načine, različno
2. ki se kaže in je čutno zaznaven: pojavni svet
1. nanašajoč se na pojav: pojavni vzroki; spoznati predmete po njihovi pojavni strani / publ. birokratska miselnost se kaže v različnih pojavnih oblikah na različne načine, različno
2. ki se kaže in je čutno zaznaven: pojavni svet
SSKJ²
pójem -jma m (ọ́)
1. miselna tvorba, določena z bistvenimi lastnostmi, značilnostmi konkretnega ali abstraktnega predmeta, predmetov: definirati kak pojem; ta dva pojma je treba ločevati; jezikoslovni, marksistični pojmi; osnovni, sorodni pojmi; lepo je relativen pojem; pojem časti, hiše, vojne; najti primerno besedo, izraz za kak pojem; narod kot ekonomski, kulturni, zgodovinski pojem; predstave in pojmi / omejiti, razširiti pojem njegov obseg; publ. razčistiti kak pojem njegov obseg, vsebino / obseg, vsebina pojma
// kar se da določiti, spoznati zlasti z umom: svoboda ni predmet, ampak pojem
2. knjiž. izraz, beseda2: posloveniti tuje pojme; slovar strokovnih pojmov
3. s prilastkom predstava, podoba: natančnejši pojem o tej zgodovinski osebnosti si je ustvaril šele pozneje; ekspr. o Kitajski so imeli ljudje zelo čudne, meglene pojme
4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom, v zvezi z za izraža omejenost na ocenjevanje, vrednotenje, kot jo določa prilastek: za slovenske, naše pojme slaba hrana / ekspr. to za moje pojme sploh ni avto / to je za današnje pojme poceni
5. ekspr., v povedni rabi kar ima zaželeno lastnost, značilnost v zelo veliki meri, stopnji: ta knjiga, ta umetnik je v slovenski kulturi pojem; nova letala so kmalu postala pojem / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom: njihovi izdelki so pojem kvalitete, za kvaliteto so zelo kvalitetni; postal je pojem nogometnega igralca dober nogometni igralec; on je eden od pojmov sodobnega gledališča eden od najznačilnejših, najboljših predstavnikov
● ekspr. nima pojma o avtomobilih skoraj nič ne ve o njih; ekspr. o vsem tem seveda pojma ni imel, zato je samo začudeno gledal ni nič vedel, mu ni bilo nič znano; pog. nimaš pojma, kako lepo je bilo zelo lepo je bilo; pog. nimam pojma, kdo bi mogel priti ob taki uri ne morem si predstavljati, ne vem; pri učni uri so obravnavali pojem samostalnika bistvene lastnosti, značilnosti; spoznati osnovne pojme matematike osnovna dejstva, zakone, izraze; o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; evfem. o poštenosti ima meglene pojme ni (preveč) pošten; publ. vloga te organizacije je še nerazčiščen pojem njena vloga je še nejasna; ekspr. čast mu ni prazen pojem veliko da na svojo čast; ravna, vede se zelo častno; ekspr. kmalu je zelo raztegljiv, širok pojem se lahko razume zelo različno; evropski strateški pojmi so v teh džunglah brez vrednosti načela, pravila; ekspr. letalo je zelo zmanjšalo pojem daljave zaradi poletov z letali se zdijo daljave manjše
♦ filoz. nadrejeni pojem v odnosu do pojma, katerega vsebuje; podrejeni pojem v odnosu do pojma, v katerem je vsebovan; rodovni pojem ki obsega določene vrstne pojme; vrstni pojem ki se nanaša na ožje določeno vrsto predmetov z enakimi lastnostmi
1. miselna tvorba, določena z bistvenimi lastnostmi, značilnostmi konkretnega ali abstraktnega predmeta, predmetov: definirati kak pojem; ta dva pojma je treba ločevati; jezikoslovni, marksistični pojmi; osnovni, sorodni pojmi; lepo je relativen pojem; pojem časti, hiše, vojne; najti primerno besedo, izraz za kak pojem; narod kot ekonomski, kulturni, zgodovinski pojem; predstave in pojmi / omejiti, razširiti pojem njegov obseg; publ. razčistiti kak pojem njegov obseg, vsebino / obseg, vsebina pojma
// kar se da določiti, spoznati zlasti z umom: svoboda ni predmet, ampak pojem
2. knjiž. izraz, beseda2: posloveniti tuje pojme; slovar strokovnih pojmov
3. s prilastkom predstava, podoba: natančnejši pojem o tej zgodovinski osebnosti si je ustvaril šele pozneje; ekspr. o Kitajski so imeli ljudje zelo čudne, meglene pojme
4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom, v zvezi z za izraža omejenost na ocenjevanje, vrednotenje, kot jo določa prilastek: za slovenske, naše pojme slaba hrana / ekspr. to za moje pojme sploh ni avto / to je za današnje pojme poceni
5. ekspr., v povedni rabi kar ima zaželeno lastnost, značilnost v zelo veliki meri, stopnji: ta knjiga, ta umetnik je v slovenski kulturi pojem; nova letala so kmalu postala pojem / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom: njihovi izdelki so pojem kvalitete, za kvaliteto so zelo kvalitetni; postal je pojem nogometnega igralca dober nogometni igralec; on je eden od pojmov sodobnega gledališča eden od najznačilnejših, najboljših predstavnikov
● ekspr. nima pojma o avtomobilih skoraj nič ne ve o njih; ekspr. o vsem tem seveda pojma ni imel, zato je samo začudeno gledal ni nič vedel, mu ni bilo nič znano; pog. nimaš pojma, kako lepo je bilo zelo lepo je bilo; pog. nimam pojma, kdo bi mogel priti ob taki uri ne morem si predstavljati, ne vem; pri učni uri so obravnavali pojem samostalnika bistvene lastnosti, značilnosti; spoznati osnovne pojme matematike osnovna dejstva, zakone, izraze; o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; evfem. o poštenosti ima meglene pojme ni (preveč) pošten; publ. vloga te organizacije je še nerazčiščen pojem njena vloga je še nejasna; ekspr. čast mu ni prazen pojem veliko da na svojo čast; ravna, vede se zelo častno; ekspr. kmalu je zelo raztegljiv, širok pojem se lahko razume zelo različno; evropski strateški pojmi so v teh džunglah brez vrednosti načela, pravila; ekspr. letalo je zelo zmanjšalo pojem daljave zaradi poletov z letali se zdijo daljave manjše
♦ filoz. nadrejeni pojem v odnosu do pojma, katerega vsebuje; podrejeni pojem v odnosu do pojma, v katerem je vsebovan; rodovni pojem ki obsega določene vrstne pojme; vrstni pojem ki se nanaša na ožje določeno vrsto predmetov z enakimi lastnostmi
Pravopis
pójem -jma m (ọ́)
1. definirati ~ jezika; izraz za določen ~; jezikoslovni ~i; publ. razčistiti kak ~ |obseg, vsebino|; poud. imeti meglene ~e o stvari |predstave, podobe|; neobč. sloveniti tuje ~e izraze, besede; spoznati osnovne ~e matematike |osnovna dejstva, izraze|; knj. pog. za naše ~e nenavadna hrana
2. poud.: Ta avto je zanj ~ |znak visoke kvalitete|; biti ~ dobrega igralca |biti dober igralec|; knj. pog.: ne imeti ~a o čem |skoraj nič ne vedeti|; Nimaš ~a, kako je lep |zelo je lep|
1. definirati ~ jezika; izraz za določen ~; jezikoslovni ~i; publ. razčistiti kak ~ |obseg, vsebino|; poud. imeti meglene ~e o stvari |predstave, podobe|; neobč. sloveniti tuje ~e izraze, besede; spoznati osnovne ~e matematike |osnovna dejstva, izraze|; knj. pog. za naše ~e nenavadna hrana
2. poud.: Ta avto je zanj ~ |znak visoke kvalitete|; biti ~ dobrega igralca |biti dober igralec|; knj. pog.: ne imeti ~a o čem |skoraj nič ne vedeti|; Nimaš ~a, kako je lep |zelo je lep|
SSKJ²
pojmljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva
● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo
♦ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi
knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva
● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo
♦ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi
SSKJ²
pokúkati -am dov. (ū ȗ)
1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukati izza drevesa; pokukati skozi ključavnico; pokukala je v njegovo sobo / pokukati iz luknje; pren. izza oblakov je pokukalo sonce
// pogledati: pokukala sta čez greben; radoveden pokuka skozi okno
2. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice; pogledati: krilo ji je pokukalo izpod plašča / prvi žafrani in zvončki so že pokukali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje
● ekspr. knjige še pokukal ni se ni učil, ni bral; ekspr. rad pokuka v kozarček rad ima alkoholno pijačo; ekspr. prvošolčki so pred dnevi prvič pokukali v razred prišli, stopili v šolo; ekspr. kako se postavlja, pa je komaj pokukal v svet komaj je postal samostojen, odrasel; ekspr. pokukati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna
1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukati izza drevesa; pokukati skozi ključavnico; pokukala je v njegovo sobo / pokukati iz luknje; pren. izza oblakov je pokukalo sonce
// pogledati: pokukala sta čez greben; radoveden pokuka skozi okno
2. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice; pogledati: krilo ji je pokukalo izpod plašča / prvi žafrani in zvončki so že pokukali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje
● ekspr. knjige še pokukal ni se ni učil, ni bral; ekspr. rad pokuka v kozarček rad ima alkoholno pijačo; ekspr. prvošolčki so pred dnevi prvič pokukali v razred prišli, stopili v šolo; ekspr. kako se postavlja, pa je komaj pokukal v svet komaj je postal samostojen, odrasel; ekspr. pokukati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna
Pravopis
Pleteršnik
polastíti se, -ím se, vb. pf. 1) p. se česa, sich einer Sache bemächtigen, sich etwas aneignen, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.; p. se koga, sich an einen machen, Cig.; — 2) znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti (= nisem vas mogel takoj spoznati), Erj. (Torb.).
Prekmurski
póleg tudi póuleg tudi póulek predl. z rod.
1. poleg, za izražanje položaja v bližini: Neimai drügi Bogouv poleg mene SM 1747, 45; On je kako edno vſzadjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Jeli je Salamon ſztálno obſztao pouleg ſzvojega dobroga zacsétka KM 1796, 67; Nemai drugi Bougov pouleg ino Zvüna mené TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv pouleg méne ABC 1725, A4a; Vöra törſzka ſtera pouleg ednoga Bogá i Mahumeda vörje KŠ 1754, 85; tou je, kotero je pouleg pouti ſzejjano KŠ 1771, 43; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; ſtera pomoucs bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X
2. po, ob, pri, za izražanje načina stanja ali dogajanja: Dai nam siveti ino gori odráſzti poleg tvoie ſzvéte vollye TF 1715, A6b; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Cslovik more poleg ſzvojega kerſztnoga obecsánya oſztánoti SM 1747, 22; Kis Jánosa ſzkrb, ki pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Gmaine BRM 1823, IV; Ni nye vrêdno nezvisávam Pôleg dú'znoszti moje KAJ 1848, 154; Szôdi mené Goszpodne, pôleg moje pravicze TA 1848, 6; golôbje szo pôleg etóga tanacsa csinili KAJ 1870, 144; Poleg priglihe dugovány KAJ 1870, 172; Po novom leti szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Nasi miniszterje szo 'ze dvakrat v Becsi bili pôleg toga dugoványa AIP 1876, br. 4, 3; Za prirodopis se zové ono znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Bogá .. ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Kriſztus je m’ru pouleg tejla, ali pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; je zapovid dáu nyim, pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; I dáli bi áldov pouleg povejdanya vu právdi Goſzpodna KŠ 1771, 169; Molimo naj Bogá, kakti náj viſesnyega Goſzpouda pouleg du'snoſzti poſtüjemo KMK 1780, 24; Pomiluj nász pouleg vöre KM 1783, 259; Grejhe tvoje vſako leto pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadlüj KM 1790, 111; Pouleg obſinſzkoga racsúna Od Kriſztuſſovoga narodjenyá vu 65tom leti KM 1796, 131; Zobſztom mi ga scsé dati, Nej pouleg moje vrejdnoſzti SŠ 1796, 136; kaj hi'sniczke pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; morejo pouleg du'snoszti vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; Szmiluj sze poulek tvoje miloszrcsnoszti KOJ 1845, 127; Tüdi Bethlen Gábor pouleg dogúcsanya k nyemi pripela erdélce KOJ 1848, 87
3. razen: Pouleg toga tkálecz KŠ 1771, 432; Kriſztina je ſzirouta bila, ali pouleg toga pobo'sna KM 1790, 40; Poulek vszega toga je veliko hasznilo KOJ 1848, 46
1. poleg, za izražanje položaja v bližini: Neimai drügi Bogouv poleg mene SM 1747, 45; On je kako edno vſzadjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Jeli je Salamon ſztálno obſztao pouleg ſzvojega dobroga zacsétka KM 1796, 67; Nemai drugi Bougov pouleg ino Zvüna mené TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv pouleg méne ABC 1725, A4a; Vöra törſzka ſtera pouleg ednoga Bogá i Mahumeda vörje KŠ 1754, 85; tou je, kotero je pouleg pouti ſzejjano KŠ 1771, 43; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; ſtera pomoucs bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X
2. po, ob, pri, za izražanje načina stanja ali dogajanja: Dai nam siveti ino gori odráſzti poleg tvoie ſzvéte vollye TF 1715, A6b; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Cslovik more poleg ſzvojega kerſztnoga obecsánya oſztánoti SM 1747, 22; Kis Jánosa ſzkrb, ki pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Gmaine BRM 1823, IV; Ni nye vrêdno nezvisávam Pôleg dú'znoszti moje KAJ 1848, 154; Szôdi mené Goszpodne, pôleg moje pravicze TA 1848, 6; golôbje szo pôleg etóga tanacsa csinili KAJ 1870, 144; Poleg priglihe dugovány KAJ 1870, 172; Po novom leti szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Nasi miniszterje szo 'ze dvakrat v Becsi bili pôleg toga dugoványa AIP 1876, br. 4, 3; Za prirodopis se zové ono znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Bogá .. ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Kriſztus je m’ru pouleg tejla, ali pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; je zapovid dáu nyim, pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; I dáli bi áldov pouleg povejdanya vu právdi Goſzpodna KŠ 1771, 169; Molimo naj Bogá, kakti náj viſesnyega Goſzpouda pouleg du'snoſzti poſtüjemo KMK 1780, 24; Pomiluj nász pouleg vöre KM 1783, 259; Grejhe tvoje vſako leto pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadlüj KM 1790, 111; Pouleg obſinſzkoga racsúna Od Kriſztuſſovoga narodjenyá vu 65tom leti KM 1796, 131; Zobſztom mi ga scsé dati, Nej pouleg moje vrejdnoſzti SŠ 1796, 136; kaj hi'sniczke pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; morejo pouleg du'snoszti vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; Szmiluj sze poulek tvoje miloszrcsnoszti KOJ 1845, 127; Tüdi Bethlen Gábor pouleg dogúcsanya k nyemi pripela erdélce KOJ 1848, 87
3. razen: Pouleg toga tkálecz KŠ 1771, 432; Kriſztina je ſzirouta bila, ali pouleg toga pobo'sna KM 1790, 40; Poulek vszega toga je veliko hasznilo KOJ 1848, 46
SSKJ²
pomenljív -a -o prid., pomenljívejši (ī í)
1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti: odgovoril je s pomenljivim naglasom; pomenljiv nasmešek, pogled / obraz portretiranca je plastičen in pomenljiv / pomenljive sanje
2. knjiž. pomemben, važen: to je bil pomenljiv čas; odkritje je za razvoj znanosti zelo pomenljivo
1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti: odgovoril je s pomenljivim naglasom; pomenljiv nasmešek, pogled / obraz portretiranca je plastičen in pomenljiv / pomenljive sanje
2. knjiž. pomemben, važen: to je bil pomenljiv čas; odkritje je za razvoj znanosti zelo pomenljivo
- pomenljívo prisl.:
pomenljivo se nasmehniti, zakašljati
Celotno geslo
Sinonimni
popôlnoma1 mer. prisl.
izraža odsotnost kakršne koli omejitve pri kakem dogajanju, stanju
SINONIMI:
čisto1, dodobra, do dobrega, temeljito, knj.izroč. brez rezerve, zastar. celoma, ekspr. čez in čez, ekspr. dobesedno1, knj.izroč. docela, knj.izroč. dočista, ekspr. do dna, neknj. pog. do fermenta, neknj. pog. do fundamenta, ekspr. do golega, ekspr. do jedra, ekspr. do konca, ekspr. do kraja, ekspr. do mozga, ekspr. do popolnosti, ekspr. do tal, ekspr. do temelja, ekspr. do temeljev, ekspr. do trohe, ekspr. do vseh tančin, ekspr. do zadnje korenike, ekspr. do zadnje korenine, ekspr. gladko1, ekspr. na celi črti, ekspr. na vsej črti, ekspr. od konca do kraja, zastar. popolnem, zastar. po polnem, star. popolno, zastar. povse, knj.izroč. povsem, redk. scela, nar. sčista, ekspr. skozinskoz, pog. stoprocentno, sleng. totalka1, ekspr. v celoti, ekspr. ves, publ. v polnem obsegu, publ. v polni meri, publ. v polnosti, ekspr. vseskozi, ekspr. v vsakem oziru, ekspr. v vsakem pogledu, nar. zacelo, star. zavsem, knj.izroč. zdobrarati
SSKJ²
popotovánje tudi popótovanje -a s (ȃ; ọ̑)
glagolnik od popotovati: popotovanje po domovini / iti na popotovanje; na popotovanjih spoznati kraje in ljudi / popotovanje z letalom / Levstikovo Popotovanje iz Litije do Čateža
glagolnik od popotovati: popotovanje po domovini / iti na popotovanje; na popotovanjih spoznati kraje in ljudi / popotovanje z letalom / Levstikovo Popotovanje iz Litije do Čateža
SSKJ²
posében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima
// v zvezi posebne potrebe potrebe oseb, ki po svojih lastnostih, zmožnostih odstopajo od pričakovanih in zato potrebujejo dodatno pozornost, skrb, pomoč: oseba, otrok s posebnimi potrebami
2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
// ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
// poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
♦ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; mat. posebno število število, ki se piše s številko; pravn. splošni in posebni del zakona; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima
// v zvezi posebne potrebe potrebe oseb, ki po svojih lastnostih, zmožnostih odstopajo od pričakovanih in zato potrebujejo dodatno pozornost, skrb, pomoč: oseba, otrok s posebnimi potrebami
2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
// ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
// poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
♦ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; mat. posebno število število, ki se piše s številko; pravn. splošni in posebni del zakona; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
- posébno
1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet
2. izraža visoko stopnjo, mero
a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast
b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno
SSKJ²
poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskusili so novo cepivo / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti rešiti nalogo / obkoljeni so poskusili prebiti obroč; poskusi prijazneje ravnati z njim; elipt.: poskusiti nemogoče; poskusiti samomor / kot grožnja samo poskusi, pa boš videl
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskusi gibati s prsti, hoditi / poskusiti kaj pomensko opredeliti
2. narediti kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti, stanja: poskusi ta vijak, če je pravi; poskusil je, če je vrv dovolj napeta / voda ni mrzla, kar poskusi / hotel je poskusiti svoje moči preizkusiti
3. narediti kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskusili so novo cepivo / poskusiti uporabnost nove iznajdbe
4. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob lastnih doživetjih: to vedo najbolje tisti, ki so sami poskusili; poskusil je, kaj je ljubezen / vi niste poskusili, kaj je siromaštvo niste bili sami siromašni
● ekspr. v življenju je marsikaj poskusil pretrpel; ekspr. nihče si ni upal poskusiti gore s te strani iti, plezati na goro; ekspr. poskusiti srečo tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh; ekspr. vse je poskusil, da bi jo pridobil zelo se je trudil, si prizadeval; ekspr. poskusiti še ni greh če kdo naredi kaj neprimernega zaradi potrebne izkušnje, ni to nič hudega
- poskúsiti se tudi poizkúsiti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poskusiti se v pesništvu; kot samouk se je poskusil tudi v tiskarskem poslu / novinarji so se poskusili v smučanju so tekmovali / poskusil se je tudi kot dramatik
Celotno geslo
Vezljivostni G
poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dovršni glagol, glagol razumevanja
1.
z nedoločnikom kdo/kaj prizadevati si uresničiti dejanja
Poskusil je odpreti vrata.
Poskusil je odpreti vrata.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno uporabiti kaj 'lastnost, tvarino'
Novo cepivo so /previdno praktično/ poskusili /na živalih/.
Novo cepivo so /previdno praktično/ poskusili /na živalih/.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spoznati kaj
/Dodobra/ je poskusil njegovo čudno vedenje in odzive.
/Dodobra/ je poskusil njegovo čudno vedenje in odzive.
SSKJ²
posnéti -snámem dov., posnêmi posnemíte; posnél; nam. posnét in posnèt (ẹ́ á)
1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko
// z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu
// odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati
2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled
// prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih
3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil
4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka
5. prenesti:
a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak
b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero
6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč
● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal
♦ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino
1. odstraniti kaj s površine česa, zlasti tekočine: posneti maščobo, pene z juhe; posneti smetano z mleka / posneti mleko
// z drsajočim dotikom, gibom odstraniti: žleb je posnel seno z voza; posneti si kožo pri padcu
// odstraniti sploh: posneti plast ometa z zidu; posneti rob z obličem / z robcem ji je posnel pot s čela obrisal; ekspr.: reka je posnela del brega odnesla, odplavila; burja mu je posnela streho odnesla, odpihala / vrata se težko odpirajo, treba jih bo posneti pooblati
2. narediti, reči tako, kot naredi, reče kdo drug: tako čudno je govoril, da ga ni bilo mogoče posneti; posneti kaj po kom / posneti dober zgled
// prevzeti način umetniškega ustvarjanja: v svoji pesmi je posnel Ketteja; posneti našo ljudsko pesem; barvne tone je posnel po impresionistih
3. narediti kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: slikar je posnel marmor / posneti krzno, usnje / odlično je posnel očetov podpis ponaredil
4. knjiž., v zvezi z iz spoznati, ugotoviti: iz njenih besed je posnel, da ne živi slabo; iz njihovega pogovora je posnel, kaj ga čaka
5. prenesti:
a) s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo; fotografirati: posneti pokrajinski motiv / posneti na barvni filmski trak
b) s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so morali večkrat posneti; posneti film po noveli, romanu; zadnji del filma so posneli v naravi / posneti s kamero
6. rad. zapisati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: posneti glasove, glasbo; posneti popevko, simfonijo / posneti nastop folklorne skupine / nogometno tekmo so posneli na magnetoskopski trak / ta pevka je posnela že precej plošč
● ekspr. hoteli so mu posneti ves dohodek vzeti, pobrati; ekspr. malo je manjkalo, da mu niso posneli glave da ga niso ubili, usmrtili; zastar. posnel si je lase s čela pogladil; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti; zastar. z očmi je posnel okoli sebe pogledal
♦ agr. posneti mleko po posebnem postopku odvzeti mu maščobo; fot. posneti na diafilm; obrt. posneti kroj prenesti kroj s krojne pole na prozoren papir ali neposredno na tkanino
- posnét -a -o:
privzeti in posneti običaji; posneti robovi na pohištvu; film je bil posnet pred dvema letoma; na magnetofonski trak posneta radijska igra; maslo iz posnete smetane; pesnitev je posneta po znani predlogi; mojstrsko posnet prizor / posneto mleko ki ima 0,5 odstotka mlečne maščobe
● posneti lasje postriženi tako, da je na vratu tanjša plast las kot na temenu
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- ...
- 22
- Naslednja »
Število zadetkov: 427
Dostopnost