Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zlóčest, adj. schlecht, böse, Dict., Mur., Dol.-Cig., Jan., C., Mik., Krelj, nk.; zločesti ljudje, Svet. (Rok.); — tudi: zločèst, -čę́sta.
Pleteršnik
zlǫ́žən 2., -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zmámən, -mna, adj. trügerisch: zmamni, nespametni svet, Krelj.
SSKJ²
zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ī á; á ȃ) ekspr.
1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamiti koga k sebi / zmamiti koga z obljubami; zmamiti koga proč, ven / denar ga je zmamil v svet
2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročiti, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je živino prodal
● zastar. pijača, vročina človeka zmami omami; prim. izmamiti
Pravopis
zmamíti in zmámiti -im in zmámiti -im dov. zmámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. |zvabiti|: koga/kaj ~ otroka k sebi; Denar ga je zmamil v svet; zmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|
SSKJ²
zmésoma prisl. (ẹ̑)
zastar. vsevprek, brez razlike: zmesoma zabavljati na ves svet
Pleteršnik
zmẹ̑soma, adv. in Bausch und Bogen: z. komu kaj prodati (n. pr. drobno in debelo, veliko in malo), Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zmę́sti 3., zmę́tem, (nav. zmę́dem), vb. pf. 1) den Rahm zu Butter rühren, abbuttern, Mur., Cig.; — 2) verwirren; zmę̑ten, (nav. zmę̑den), verwirrt, verworren; zmetena preja, zmetene niti, Cig.; — z. kupčijo, den Handel verderben, Gor.-DSv.; z. račun, einen Strich durch die Rechnung machen, Cig.; — verwirren, aus der Fassung bringen, irre machen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); to ga je nekoliko zmelo, Erj. (Izb. sp.); z. se, irren: zmeli so se v računu, Gor.; — 3) hintergehen, überlisten, Vas Krn-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zmẹ́stoma, adv. von der Stelle weg: z. mi je poslal, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zmǫ̑tnja, f. 1) die Irrung, der Irrthum, Cig., C., Krelj, Svet. (Rok.); v zmotnjah, Krelj; — 2) = die Verwirrung, M., C.
Pleteršnik
zmŕditi se, -mȓdim se, vb. pf. = zgubančiti se, Falten machen: ruha se zmrdi pod človekom, Svet. (Rok.).
SSKJ²
znánost -i ž (á)
1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost išče zakonitosti; financirati, podpirati znanost; metode, odkritja znanosti; ekspr. stoletje znanosti; veje, zgodovina znanosti / doktorat znanosti; filozofija znanosti / ustanoviti svet za znanost in kulturo / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// celota spoznanj te dejavnosti: obvladoval je vso tedanjo znanost
2. navadno s prilastkom dejavnost, ki si prizadeva tako priti do takih spoznanj določenega področja, vidika stvarnosti: vsaka znanost si prizadeva biti eksaktna; mesto družboslovja med znanostmi / agronomske, pedagoške, vojaške znanosti; pedagoška psihologija in druge interdisciplinarne znanosti; literarna, računalniška znanost; mejne znanosti ki segajo na področje drugih samostojnih znanosti; teoretične, uporabne znanosti; znanost o kulturi, prihodnosti; znanost o znanosti / doktor, magister pravne znanosti, pravnih znanosti
// celota spoznanj te dejavnosti: študirati kemijo in druge znanosti
3. lastnost, značilnost znanega: znanost njegovih izjav, pesmi se je po tem dogodku še povečala
4. zastar. znanje: s tem je dokazal svojo znanost / v šoli si pridobiti razne znanosti
● ekspr. črna znanost po ljudskem verovanju čarovništvo
Celotno geslo ePravopis
znan. svet.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
znanstveni svetnik; znanstvena svetnica
Pleteršnik
zočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zọ̑prnik, m. der Widersacher, der Gegner; bes. der Gegner im Processe, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zọ̑r 2., m. das Reifen: žito ima lep zor, Svet. (Rok.).
Celotno geslo Frazemi
zós Frazemi s sestavino zós:
bíti v zósu, pásti v zós, potúnkati kóga v zós, skúhati zós, správiti kóga v zós, znájti se v zósu
Pleteršnik
zravnáti 1., -ȃm, vb. pf. untereinander gleich machen, ausgleichen, Jan.; ovce so zobe zravnale (haben alle neue Zähne bekommen), Cig.; — compensieren, Cig.; — z. se = poravnati se, sich ausgleichen, Svet. (Rok.); — prim. izravnati.
SSKJ²
zrcáliti -im nedov. (á ȃ)
1. zaradi odbijanja svetlobe delati kaj vidno, kazati kaj na svoji površini: jezero zrcali smreke, zvezde; ogledalo zrcali del predsobe; šipa zrcali nebo
2. ekspr. kazati, izražati: njen pogled zrcali strah / razstava zrcali ustvarjalnost otrok; številke zrcalijo splošno stanje
    zrcáliti se 
    1. zaradi odbijanja svetlobe v čem biti viden, kazati se: mesec se zrcali na gladini jezera; v reki se zrcalijo drevesa; v velikem ogledalu se je zrcalila njena podoba
    2. ekspr. biti viden, kazati se: na obrazu se ji je zrcalila osuplost, žalost; v očeh se je zrcalil strah / v ljudskih pesmih se zrcali narodov značaj; v stališčih se zrcalijo velike politične razlike
    zrcáljen -a -o:
    resnični svet, zrcaljen v naših predstavah
Pleteršnik
zréči 2., zréčem, vb. pf. = (v)zdeti: kako ime komu z., Svet. (Rok.); ptičar so mu zrekli, man hat ihm den Beinamen eines Vogelstellers gegeben, Cig.; — (nam. vzr-).
Število zadetkov: 3059