Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
vtískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vtískanje (í) kaj v kaj ~ koščke sadja v testo; poud. ~ kaj v zavest |uzaveščati|
vtískati se -am se (í) v kaj Kamenje se ~a v podplat; poud. vtiskati se komu v kaj Dogodki so se mu vtiskali v zavest |ostajali v zavesti|
SSKJ²
vtiskávati -am nedov. (ȃ)
vtiskovati: vtiskavati rozine v testo / vtiskavati zrak / vtiskavati črke v ilovico / vtiskavati kaj v zavest
Pravopis
vtiskávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vtiskávanje (ȃ) kaj v kaj ~ rozine v testo
SSKJ²
vtísniti -em dov. (í ȋ)
1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo; vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne
2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek; vtisniti stopalo v sneg
// s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube
♦ papir., tekst. vtisniti moare
3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila
4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo
5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dati
    vtísniti se 
    1. zaradi pritiska prodreti v kaj: kamenje se je vtisnilo v podplate; stopalo se je vtisnilo v sneg
    2. zaradi pritiska vbočiti se: pod njegovo težo se je pokrov vtisnil
    3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: njegova podoba se je vtisnila vanj / ta dogodek se mu je vtisnil v dušo, srce
    ●     ekspr. vtisnil se ji je v srce vzljubila ga je
    vtísnjen -a -o:
    tapeta z vtisnjenim vzorcem; blatnik je nekoliko vtisnjen; v njen obraz je vtisnjena groza
Celotno geslo Vezljivostni G
vtísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.
5.
iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.
Pravopis
vzhájan -a -o (á; ȃ) Kruh je slabo ~
vzhájani -a -o (á; ȃ) ~o testo
vzhájanost -i ž, pojm. (á; ȃ)
SSKJ²
vzhájati2 -am nedov. (ā)
dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja
// nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo
● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli
    vzhájan -a -o:
    kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo
Pravopis
vzhájati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vzhájanje (á; ȃ) Testo ~a; dvovid. vzhajati kaj ~ testo
Celotno geslo Sinonimni
vzhájati2 -am nedov.
dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk
SINONIMI:
nar. kipniti, redk. kvasiti se, nar. shajati1
Pleteršnik
vzhȃjati, -am, vb. impf. ad vziti; 1) emporsteigen; o solncu, semenu, ("vzh-, uzh-") Trub.; — 2) aufgehen, gähren (v. Teig); testo vzhaja; nobeden kvas ne vzhaja rajši od dolga, Jurč.
SSKJ²
vzíti2 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í)
dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzide / kvas vzide
Pravopis
vzíti2 vzídem dov. vzšèl -šlà -ò tudi -ó; (vzít/vzìt) (í) Testo ni vzšlo
Celotno geslo Sinonimni
vzíti2 vzídem dov.
dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk
SINONIMI:
pog. dvigniti se, nar. nakipniti, pog. vzdigniti se
Celotno geslo Vezljivostni G
vzíti2 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dvigniti se zaradi nastalega plina od kvasovk
Testo včasih /prehitro/ vzide.
Pleteršnik
vzíti, vzídem, vb. pf. aufgehen, aufsteigen, ogr.-C., Rez.-Baud.; solnce je vzešlo, Trub.; ("zešlo" Dalm.); testo vzide, Cig.
SSKJ²
zagnêsti -gnêtem dov., zagnêtel in zagnétel zagnêtla, stil. zagnèl zagnêla (é)
z gnetenjem spraviti kaj kam: zagnesti rozine v testo
● ekspr. ljudje so planili k vhodu in ga zagnetli zamašili, zaprli
Pravopis
zagnêsti -gnêtem dov. zagnetênje; drugo gl. gnesti (é) kaj ~ rozine v testo
Celotno geslo eSSKJ
zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək]
    1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši
    2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši
      2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca
    4. igrača, ki predstavlja zajca
STALNE ZVEZE: morski zajček
FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček
ETIMOLOGIJA: ↑zajec
SSKJ²
zakvásiti -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ī í)
1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje
2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo
    zakvášen -a -o:
    zakvašen hlebec
Pravopis
zakvásiti -im tudi zakvasíti -ím dov. zakvásil -a tudi zakvásil -íla, nam. zakvásit tudi zakvasít/zakvasìt; zakvášenje; drugo gl. kvasiti2 (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ testo; neobč. ~ zelje zakisati
Število zadetkov: 470