Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zakvásiti 1., -im, vb. pf. ansäuern, einsäuern, Cig., Jan.; testo z., Cig.; z. se, durchsäuert werden, Ev. (Rok.).
SSKJ²
zamesíti in zamésiti -im dov. (ī ẹ́)
1. povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zamesiti testo / zamesiti kruh, potico / komaj je zamesila, že je pozvonilo / zamesiti orehe, rozine v testo z mesenjem jih spraviti v testo
2. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazite, da nam kaj ne zamesi
    zaméšen tudi zamésen -a -o:
    kruh, zamešen iz pšenične moke; dobro zamešeno testo
Pravopis
zamesíti in zamésiti -im dov. zamésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo; zamesiti kaj v kaj ~ rozine v testo; poud. zamesiti komu kaj Pazi, da nam česa ne ~i |ne povzroči česa neprijetnega|
Celotno geslo Sinonimni
zamesíti in zamésiti -im dov.
kaj povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov
SINONIMI:
zmesiti, knj.izroč. omesiti, knj.izroč. umesiti
GLEJ ŠE SINONIM: zagosti
Pleteršnik
zamẹ́siti, -im, vb. pf. 1) abkneten, durchkneten; z. testo, den Teig anmachen; z. pogačico, Jsvkr.; hlebec s pelinom zamešen, Levst. (Zb. sp.); — 2) einkneten: v testo kaj z.
Celotno geslo Kostelski
zamesiti ► zaˈmėːsėt -ėn dov.
SSKJ²
zaméšati tudi zamešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
6. knjiž. zmesti2, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
● knjiž. zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž. zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je
    zaméšan -a -o:
    med seboj zamešani podatki, pojmi
SSKJ²
zamešávati -am nedov. (ȃ)
1. z mešanjem spravljati kaj kam: zamešavati rozine v testo
2. knjiž. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo; mešati: zamešavati pojme
Pravopis
zamešávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zamešávanje (ȃ) kaj ~ rozine v testo; neobč. ~ pojme mešati
Celotno geslo Sinonimni
zamešávati -am nedov.
kaj z mešanjem spravljati kaj kam
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: mešati
Čebelarstvo
Zandrov ênosátni plemenílnik -ega -ega -a m
SSKJ²
zapíčiti -im dov. (í ȋ)
s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapičiti konico šestila v list in narediti krog; zapičiti kol globoko v tla; zapičiti vilice v meso; pri šivanju si zapičiti iglo v prst / ekspr.: jezno mu je zapičila nohte v obraz zasadila; zapičila je prst v vzhajano testo; zapičiti biku sulico v tilnik zabosti
// s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: po šivanju zapičiti igle v blazinico; iti na njivo zapičit prekle
● ekspr. zapičiti oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati koga; ekspr. zapičiti si kaj v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti
    zapíčiti se 
    1. s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: kopje se je zapičilo v tla; trn se mu je zapičil v peto / vrženi nož se je zapičil v vrata zasadil; pren., ekspr. njene besede so se mu zapičile v srce; ta misel se mu je zapičila v glavo
    2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledati, proučiti: carinik se je zapičil v njegovo prtljago; v vsako stvar se zapiči; zapičil se je v nekatere formulacije v članku / zapičil se je vanj zaradi slabega izražanja
    // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zapičiti se v raziskovalno delo / zapičil se je v poezijo; zapičiti se v kak problem
    ●     ekspr. ta stvar se mu je zapičila v oči jo je najprej, najbolj opazil; ekspr. to se mu je zapičilo v spomin si je zapomnil; ekspr. zapičil se je v nasproti vozeče vozilo trčil je; ekspr. zapiči se v vsako žensko jo vsiljivo ogovori
    zapíčen -a -o:
    v tla zapičen kol; v tnalo zapičena sekira
SSKJ²
zavítek -tka m (ȋ)
1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli: kupiti zavitek cigaret, prepečenca; kilogramski zavitek / pojesti pol zavitka piškotov / pošiljati zavitke po pošti pakete, zavoje
2. knjiž. ovoj, ovitek: zavitek se je raztrgal; sneti zavitek; dati knjigo v zavitek / pisemski zavitek kuverta, ovojnica
3. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi: jesti, speči zavitek; testo za zavitek / jabolčni, sirov zavitek / mesni zavitek mesni zvitek
4. kar je zavito: zavitek črnih las / črke krasijo vijuge in zavitki / zviti plakat v zavitek zvitek
SSKJ²
zdévati2 -am tudi -ljem dov. (ẹ́)
star. dati, zložiti: zdevati stvari iz kovčka; zdevati knjige s police; zdevati nadev na testo; zdevati kompot v kozarce
    zdévati se 
    iti (stran), oditi: počasi so se zdevali iz sobe / s težavo se je zdeval na voz spravil
Pleteršnik
zdúti, -dújem, vb. pf. aufdunsen machen, aufschwellen lassen: z. slive v sušilnici, Danj. (Posv. p.); z. se, aufdunsen: testo se zduje, C.
SSKJ²
zgnéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. zgnesti: zgnečiti testo
// zmečkati, stlačiti: zgnečiti grozdje; zgnečiti muho
    zgnéčen -a -o:
    zgnečen kruh
    ●     zastar. zgnečeni so stali na hodniku zgneteni, stlačeni
SSKJ²
zgnêsti zgnêtem dov., zgnêtel in zgnétel zgnêtla, stil. zgnèl zgnêla (é)
1. povzročiti, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: zgnesti glino, testo; zgnesti z rokami, s strojem / zgnesti moko z maslom in jajci; pren. pisatelj je v svoje delo zgnetel usode mnogo ljudi
2. z gnetenjem izoblikovati: zgnesti posodo iz gline; zgnesti maslo v kepo; pren. zgnesti novo podobo sveta
3. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: ujetnike so zgnetli v barake; množica se je zgnetla okrog govornika / ekspr. na nebu so se zgnetli črni oblaki
    zgnêsti se 
    s težavo se premikajoč v množici ljudi priti kam: zgnesti se na vlak, v avtobus; komaj so se zgnetli skozi vrata / vsi so se zgnetli k vhodu
    zgnetèn -êna -o:
    pravi kmet je, zgneten iz stare prsti; jezdili so zgneteni v gručo; okrog cerkve zgnetene hiše; zgnetena ilovica; zgnetena množica; zgneteno testo
    ●     zastar. podajati snov v zgneteni obliki zgoščeni; ekspr. bil je majhne, zgnetene postave čokat, tršat
Celotno geslo Sinonimni
zgnêsti zgnêtem dov.
kaj s pritiskanjem, z mešanjem testu podobne snovne gmote v različnih smereh povzročiti, da se snovi v tej gmoti enakomerno porazdelijo
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: stisniti, stlačiti
Celotno geslo Etimološki
zídati -am nedov.
SSKJ²
zmesíti in zmésiti -im dov. (ī ẹ́)
povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo; zmesiti z rokami / zmesiti kruh
// ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila
    zméšen tudi zmésen -a -o:
    slabo zmešeno testo
Število zadetkov: 470