Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
prodátiSSKJ -dám dov. (á)
    prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
    zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
SNB
promilomát -a m (ȃ)
naprava za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku: Med moškimi je bil rekorder tisti, ki mu je promilomat pokazal 3,79 promila alkohola v krvi, ženska rekorderka pa je napihala 2,22 promila E (↑)promíle + (↑)(avto)mát
SNB
prótijunák -a m, člov. (ọ̑-á)
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; antijunak (1): glavni protijunak; Ne pretirano pogumen in najraje zadet je Glista izrisan protijunak
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; antijunak (2): Po navadi je junak v filmu tisti, s katerim se identificiramo, protijunak pa po navadi uteleša zlo E (↑)proti... + (↑)junák
SSKJ
razletéti se -ím se dov., razlêtel se (ẹ́ í) 
  1. 1. odleteti na več strani: ptice so se razletele; hitro se razleteti
    // pog. razbežati se: ob njegovem prihodu so se otroci razleteli / ko so se ljudje razleteli, se je vrnila na tisti kraj se razšli, se razkropili
    // njeni otroci so se razleteli po svetu se razšli, se razselili
  2. 2. hitro, sunkovito razpasti na dele, kose: udaril je po igrači, da se je razletela; posoda ji je padla iz rok in se razletela / ekspr. ogledalo se je razletelo na drobne kose / granata se je v zraku razletela; s pokom se razleteti
    ●     ekspr. novica se je razletela po vsem mestu hitro razširila
SNB
refleksologíja -e ž (ȋ) v alternativni medicini
dopolnilno zdravljenje, ki z masažo refleksnih con pomaga odpraviti blokade v delovanju posameznih organov oziroma spodbujati njihovo ustrezno delovanje: Kljub mnogim dobrim lastnostim refleksologije ne smemo pozabiti, da sama ne more postavljati diagnoz, saj tisti, ki jo izvajajo, navadno niso medicinsko izobraženi E ↑refleksológ
SSKJ
repénčiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr.  
  1. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju
  2. 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil
SSKJ
ríniti -em nedov. (í ȋ) 
  1. 1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil
  2. 2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati
    1. a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej
    2. b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini
    3. c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep
      // ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon
  3. 3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti
  4. 4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo
  5. 5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro
  6. 6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji
    // vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke
  7. 7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati
  8. 8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto
  9. 9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo
    ●     ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; žarg., šol. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; žarg., šol. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval
    ríniti se s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš
    // s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje
    rínjen -a -o: žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka
SSKJ
rohnè -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. kdor (rad) rohni: le kaj hoče tisti rohne
SSKJ
sàj in saj vez. (ȁ) 
  1. 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna
    // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok
  2. 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico
  3. 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel
  4. 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj
  5. 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno
    // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate
  6. 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel
    // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde
    ●     ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega
SSKJ
sírotkast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben sírotki: sirotkasta snov
  2. 2. slabš. bled, slaboten: tisti sirotkasti fant
SSKJ
slàb slába -o tudi -ó prid., slábši (ȁ á) 
  1. 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti
    // ki ima negativne lastnosti v odnosu do ljudi: slab sosed / biti v slabih odnosih
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri: slab okus nezrelega sadeža; slab zrak; težko je vozil po slabih gorskih poteh; ti čevlji so iz slabega usnja; slabo vino / slaba literatura / slab spomin / imel je slab dan bil je neuspešen, neučinkovit; nerazpoložen; piše v slabem jeziku nepravilnem, izrazno pomanjkljivem; pog. ima slabe živce je živčen; slaba hrana brez okusa; v majhni količini, premalo izdatna; ima zelo slabo srce bolno; slabo vreme deževno, mrzlo
    // ki dolžnosti ali delovnih zahtev ne izpolnjuje v zadostni meri: je slab čevljar; bil je slab oče / slab pesnik; te ptice so slabe letalke / slabi prevodniki toplote; slaba nosilnost tal / imeti slabe oči biti slaboviden
    // glede na določene zahteve neuspešen, neučinkovit: imeli so slab delovni načrt; njihov način obdelovanja zemlje je slab; slaba politika / slab začetek
  3. 3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje: ima slab čut za barve; slab položaj delovne organizacije; dosegli so slabe rezultate; napravil je slab vtis; slaba ocena; slaba vidljivost na cesti; dekle je bolj slabega zdravja
    // po količini, vrednosti majhen: ima slabe dohodke; slaba letina / slab obisk poletnih prireditev
  4. 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: slabi časi so nastopili; slab poklic si je izbral; imela je same slabe novice; vsaka stvar ima dobre in slabe strani; to je slabo znamenje / živeti v slabih razmerah; imeti slabo življenje / pri tej odločitvi je imel slab občutek
    // ki ne prinaša gmotnih koristi: to je bila slaba kupčija; imeti slabo službo
  5. 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje: ima slab tek; naloga je slaba; učenka je v slovenščini bolj slaba
  6. 6. v povedni rabi ki ne vpliva ugodno, ne koristi: daljša prekinitev dela je slaba / pretirana strogost je slaba
  7. 7. z izrazom količine ki ne dosega točne mere: do glavnega mesta je slabih sto kilometrov; steklenica je bila za slabe tri prste odpita; v slabi uri bo delo končano
  8. 8. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni: bolnik je še slab; bil je tako slab, da se je že pri vratih zgrudil; mati je že zelo slaba
    // redko slaboten, nebogljen: slab otrok mirno spi; slab sem kot kaplja na veji
  9. 9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza: na tako slabem ognju ni mogoče kuhati; bolijo te oči, ker bereš pri slabi luči; svetloba je bila slaba, da ni ničesar razločil
    // ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, posledico: kuhaj pet minut na slabem ognju; pihal je slab veter / spregovoril je s slabim glasom slabotnim
  10. 10. ekspr. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si mi slab prijatelj; to je zanj slaba tolažba; s tem si mi naredil slabo uslugo
  11. 11. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: po svoji naravi ni slab človek; to ni slab predlog; petje ni bilo slabo
    ●     poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih; prišel je na slab glas ljudje so dobili negativno mnenje o njem; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; ekspr. ima slabo glavo se težko uči; pog. je v slabi koži čuti se bolnega; je bolan; je slabo razpoložen; pog. ima slabo kri je slabokrven; ekspr. vsa stvar stoji na slabih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. imeti slabo vest neugoden občutek zaradi zavesti krivde; biti slabe volje nezadovoljen, žalosten; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; preg. po slabi družbi rada glava boli
    slabó 
    1. 1. prislov od slab: slabo gospodari; slabo govori angleško; slabo misliti o ljudeh; pošteno ni bilo, slabo ste ravnali; to noč je slabo spal / slabo je oblečen pomanjkljivo; v stara, ponošena oblačila; slabo prodati po nizki ceni, brez pravega dobička; slabo vidi in sliši nerazločno, nejasno; takrat so slabo živeli v pomanjkanju
    2. 2. izraža nezadostnost dejanja: stene so slabo izolirali; učenka je slabo odgovarjala; slabo se sliši; slabo se uči; polje je slabo obdelano; smeh s slabo prikrito užaljenostjo
      // izraža nezadostno stopnjo: ta njiva slabo rodi; slabo zasluži; gledališče je bilo lani slabo obiskano
    3. 3. v povedni rabi izraža
      1. a) neprimernost, škodljivost česa: če v tem času dežuje, je to slabo za letino; slabo je, da toliko kadiš; slabo je bilo, da se ni z nikomer posvetoval
      2. b) nezadovoljivost razmer, okoliščin: z očetom je slabo; slabo se ima
      3. c) s smiselnim osebkom v dajalniku nezadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: v avtobusu ji je vedno slabo; slabo se jim godi; slabo mu gre; zaradi vročine mu je postalo slabo / pog. matematika mu gre slabo
      4. č) v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: ni slabo, nič se ne pritožujem; ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal
        ●         pijača mi slabo dene škoduje; pog. to blago slabo gre se slabo prodaja; ekspr. slabo kaže položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev; ekspr. pri meni boš slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ; ekspr. slabo se mu piše njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev; slabo se počuti počuti se bolnega; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem
    slábi -a -o sam.: pomagal je dobrim in slabim; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati (zanj) ugodnih rešitev; ekspr. utegne ti slaba peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. slaba mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; nič slabega ji ne morem očitati; storil je več dobrega kot slabega; delili so si dobro in slabo; bolezen se mu je obrnila na slabše; tisti brez dela so na slabem; bil je na slabšem kot kdorkoli od njih; prim. slabši
SNB
sprêjati -am nedov. (ȇ)
s pršenjem nanašati, zlasti kaj v obliki spreja, na kaj: Umetnik je sprejal stožec, ki je izgledal, kot bi bil iz papirja, dokler se ni zasvetil
// risati, zlasti grafite, s sprejem na kaj: Posebej bodo preganjani tisti, ki na ograjo vile sprejajo neprimerne napise E (↑)spray
SNB
stárš -a m, člov. (á)
eden od staršev: dober starš; Starš je tisti, h komur se zatečem, ko se mi kaj zalomi E (↑)stárši
SSKJ
stáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: stava še zmeraj velja; skleniti, sprejeti stavo; za stavo je spal zunaj; neveljavna, poštena stava / dobiti, izgubiti stavo
    // kar dá, plača tisti, čigar trditev ni pravilna: plačati stavo; stavo so zapili; visoka stava
  2. 2. igra na srečo, pri kateri se z vplačilom določenega zneska pridobi pravica do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: stava je zaključena; stave na konjskih dirkah / športna stava
    // znesek, ki se vplača pri tej igri: podvojiti, vplačati stavo
  3. 3. glagolnik od staviti: stava na tega konja se je izplačala / stava peči je počasi napredovala
  4. 4. nar. zahodnoštajersko skupina navadno osmih pokonci postavljenih snopov: veter je podrl stavo pšenice; postavljati snope v stave
  5. 5. lingv. vrstni red skladenjskih enot v stavku: navadna stava; obrnjena stava / napačna stava ločil napačen položaj v besedilu
    ●     nar. koroško kupiti dve stavi zimskega perila garnituri; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; zastar. odgovarjati v kratkih stavah stavkih; kot za stavo dela kot za stavo hitro, pridno; sonce pripeka kot za stavo močno, zelo; vozi kot za stavo zelo hitro
    ♦     les. skupina navpično postavljenih, zgoraj navzkriž zloženih desk
SSKJ
stáviti -im dov. in nedov. (á ȃ) 
  1. 1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za tisoč dinarjev / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan
    // kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako
  2. 2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah
    // odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke
  3. 3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal
    // pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje
  4. 4. nedov., tisk. ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti
    ●     zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu
    ♦     lingv. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu
    stávljen -a -o: stavljenih pogojev niso upoštevali; del rokopisa je že stavljen
SSKJ
streznítev tudi iztreznítev -tve ž (ȋ) glagolnik od strezniti: pijanost in streznitev / tisti časi so zahtevali streznitev; v zadnjem romanu se kaže avtorjeva streznitev
SSKJ
suháč -a m (á) ekspr. zelo suh človek: prišel je tudi tisti suhač; fant je velik in neroden suhač
SSKJ
suhopétec -tca m (ẹ̑) ekspr. kdor ima suhe noge: kdo pa je tisti suhopetec
SSKJ
suhoréber in suhorêber -bra -o prid. (ẹ̑; ȇ) star. ki se mu zaradi suhosti vidijo rebra: suhoreber konj / tisti suhorebri fant
SSKJ
súšec -šca m (ú) 
  1. 1. star. marec: bilo je v začetku sušca / (meseca) sušca se je vrnil
  2. 2. nar. suho, posušeno drevo: sušci in zelene smreke
  3. 3. ekspr. zelo suh človek: kdo pa je tisti sušec
    ●     star. sušec zmeraj vije, če z glavo ne, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme
Število zadetkov: 189