Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
dopelt1 nepreg. štev. dvojen: S. Aguſtinus pravi, de je dopelt im. ed. gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa ǀ letukaj Naveſta premishluje dopelt tož. ed. lepoto Ieſuſavo ǀ Bias Philoſophus pak pravi, de natura je pot dopelt tož. mn. urata, namrezh pod shnable, inu sobè saperta, de bi zhlovek poprej dobru premiſlil, kej ima govorit ǀ imaio dopelt tož. mn. ushesha ← nem. doppelt ‛dvojen’ ← stfrc. doble < lat. duplus ‛dvojen’; → topelt1
Svetokriški
dopelt2 prisl. dvojno: ſim njemo poſsodel, pakzhes shteri miſize dopelt je meni povernel ǀ Ie prishal en preprost ſim njemu blagu dopelt saraital → dopelt1, → topelt2
Svetokriški
drugi -a štev. drugi: inu vy kakor en drugi im. ed. m Herodesh mu ſe ſuper ſtavite ǀ Ta druga im. ed. ž lubesan je te nature, katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu de ſe ne boij oroshia … Drugu tož. ed. s ſerce ima slabu strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga tož. ed. m na hribu Bethel ǀ NA DRVGO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI v drugo v drugo: v'drugu kadar tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku, inu vesdravu
Svetokriški
držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
povrniti -nem dov. povrniti, vrniti: njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole vſe poverniti nedol., kar je sgubil ǀ ſoromaku poſodish en mernik shita, inu dua tebi povernit nedol. more ǀ ohernik, de nei hotel tu ptuie blagu naſai pouerniti nedol. ǀ je treba ta dannar naſai povarnet nedol. ǀ tu je ſramoshlivost Katero ſim jim bil vſel Kadar ſo greshili sdaj ijm jo supet povernem 1. ed. de ſe ſramujejo prau ſpovedat ǀ sakaj tedaj nepovernesh +2. ed. taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi ǀ Bug sdaj njemu poverne 3. ed., kakor je on dellal s'petlarij ǀ nikuli nepoverne +3. ed. tu vkradenu, inu sgolufanu blagu ǀ od letiga greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete 2. mn. ǀ S' hudem povernio 3. mn. tu dobru, s' ſaurashtvam lubesan ǀ poverni vel. 2. ed. nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel ǀ aku en denar upije, inu shraja povernime vel. 2. ed.+ naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil del. ed. m ǀ topelt vam bode povernel del. ed. m ǀ de bi njemu supet zhlovesko podobo pouernil del. ed. m ǀ Nu, ſi povernu del. ed. m blagu, inu dobru ime ǀ koku bosh ti povernil del. ed. m, ali povernila del. ed. ž tu dobru imè ǀ od ohernikou, inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili del. mn. m povrniti se povrniti se, vrniti se: de bi lete se nebale h'G. Bogu supet ſe poverniti nedol. ǀ je imel velike shkushnave supet s' Ordna na ſvejt ſe povernit nedol. ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius poverne 3. ed. ǀ Kar eden hudiga drugim sturij, letu ſe niemu pouerne 3. ed. ǀ supet ſe k'ſvoimu ozhetu pouarne 3. ed. ǀ ne ſai ſe nepoverne +3. ed. ǀ ſe nepoverneio +3. mn. k' norzhii ǀ pouerni ſe vel. 2. ed. ſupet k'meni ǀ Poverniſe vel. 2. ed. ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu otroku ǀ po verniſe vel. 2. ed. ſpet k' meni ǀ povernimoſe vel. 1. mn. S. Jacobu ǀ povernite vel. 2. mn. ſe s'Kuſi eno pravo grevingo ǀ nikar ſe nepovernite +vel. 2. mn. k' sludovajnu ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil del. ed. m ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel del. ed. m h'ſvojmu lubimu Ozhetu ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil +del. ed. m k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu ǀ de bi jo prestrashil, inu perſilil de bi ſe nesaj povernila del. ed. ž ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili del. mn. m ǀ Krote ſe ſo bile povernile del. mn. ž v'nije vſta
Svetokriški
prestati -stojim dov. prestati: ſerze dadoſi sa volo Boshio vſe martre preſtati nedol. ǀ tulikain en zhlovik more prenesti inu prestati nedol. ǀ is Nebeſs je ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na semlo poslal to britko ſmert preſtati namen. ǀ lon ſturj de zhlovek velike teshave preneſſe, inu veſſelu preſtoy 3. ed. ǀ ſad te semle, poprej kakor pod ſtreho pride ſtu, inu ſtu nevarnoſti preſtoy 3. ed. ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal del. ed. m, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij 3. ed. ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal, inu teshke rajshe preſtal del. ed. m ǀ S. Agnes topelt martro je bila prestala del. ed. ž, namrezh martro te ſmerti, inu ſramoshlivosti ǀ karsheniki s' takorshnem velikem veſſeljom, inu troshtam grosovite martre ſo preſtali del. mn. m
Svetokriški
smeh -a m smeh: ta ſmejh im. ed. bi ſe utegnil na nyh pusledno uro v klagovajne, inu zagovajne preoberniti ǀ taisti ſmeh im. ed. nej bil otrozhij, temuzh moshKi, inu shenshi ǀ Gdu ſe bode mogal ſmeha rod. ed. sdershati ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih tož. ed. ſe dershij ǀ vſe s'kuſi ſe je na ſmeh tož. ed. dershal ǀ v'shali, v'glumi, v'ſmehi mest. ed., inu v'norzhij tu S. Ime v'vſta vſame ǀ ſe rezhe Kashna beſseda, ali li v'shali inu v'glumi, inu v'ſmehu mest. ed. ǀ katere s' ſmeiham or. ed., s' slatkimi beſſedami … v' greh perpravio taiſte kateri ſizer na letu nej ſo mislily ǀ ta nemarna shena s' ſmejham or. ed. roko potukne v' ſtudenz ǀ vſe s' ſmeham or. ed. je preneſsil ǀ Socrates v'oknu pogleda ter s'ſmehom or. ed. rezhe ǀ s'ſmejham or. ed. od mise vſtaneio smeh delati iz nedov. zasmehovati: ſo vſeli en terst, inu So njega glavo is terniam Kronano, butali, inu tepli, inu taku shpot, inu ſmejh is njega delali del. mn. m
Svetokriški
škarpijan -a m škorpijon: shkarpian im. ed. ima topelt vsta ǀ En skarpian im. ed., kateri ſledniga oſkruni, kateri ſe k'njemu pertisne ǀ kakor en ſcarpian im. ed., kir s' rokamy objeme, s' vſtmy kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ jejza eniga Shkarpiana rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe de bi ga nevupizhila, eniga shkarpiana rod. ed. de biga neubodel ǀ tvoji tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani im. mn. ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu rod. mn. železni škarpijan neka mučilna priprava: drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … shelesne shkarpiane tož. mn. s'katerimi kosho s'shivota ſo ijm tergali ← srvnem. sc(h)orpiōn, it. scorpione < lat. scorpiō ← gr. σκορπίος ‛škorpijon’; prvi -a- je morda nastal po prednaglasnem akanju, drugi pa po vokalni harmoniji, prim. tudi pri Kastelec-Vorencu ṡhkarpián ‛scorpio, vel scorpius’.
Svetokriški
topelt1 nepreg. prid. dvojen: S. Agnes topelt tož. ed. ž martro je bila prestala, namrezh martro te ſmerti, inu ſramoshlivosti ǀ Slon ima topelt tož. ed. s ſerce, enu taku mozhnu de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske … Drugu ſerce ima slabu strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ shkarpian ima topelt tož. mn. s vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij ← bav. nem. toppelt, nem. doppelt ← stfrc. doble < lat. duplus ‛dvojen’; → dopelt1
Svetokriški
topelt2 prisl. dvojno: Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ topelt mu saraitash ǀ vſe topelt bo njemu povernil → topelt1, → dopelt1
Svetokriški
usta ust s mn. usta: de bi hotu s'obedvema ustma or. dv. Kushati ǀ vſta im. mn. ſe toshio de yh boli ǀ prezej vsta im. mn. savpyò ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih vſt rod. mn. nej bilu shlishat ǀ malukedaj s'nje uſt rod. mn. ena nenuzna beſseda, ſejshlishala ǀ is njegovih ust rod. mn. je shal en ojſter na obej strani rejshezh mezh ǀ s'vaſhih nesramneh vst rod. mn. ǀ sobe ſo ym s'ust rod. mn. derli ǀ ſobe s'uſt rod. mn. ſi je puſtil drejti ǀ s'vſt rod. mn. tyh levou, inu medvedou ǀ slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi ſo mojm vſtam daj. mn., inu garlu kakor med ǀ taiſti kateri bodo ſtojezh pyli, inu s' roko k' uſtam daj. mn. vodo noſſili ǀ kaj ſim jest skusi vſta tož. mn. Saphonia djal ǀ vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta tož. mn. prelie ǀ shpotlivu njega S. Ime usta tož. mn. usamejo ǀ shkarpian ima topelt vsta tož. mn. ǀ kadar enimu shivimu zhloveku vſta tož. mn. ſe postavi ǀ Bonifacius ſj pusti ta restajeni sviniz v'usta tož. mn. liti ǀ v'norzhij tu S. Ime v'vſta tož. mn. vſame ǀ vſtih mest. mn. drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum, plent ǀ po obhajli vſvojh uſtah mest. mn. takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ v' vſtyh mest. mn. pak lete beſſede je imel ǀ kateri imaio v' ſvoih vſtah mest. mn. ta slati danar teh dobrih beſſedy ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih S: vstih mest. mn. je imela ǀ s' shelesno rokavizo po uſtih mest. mn. udari ǀ v'ſvojh vstah mest. mn. taiste beſsede nespodobnu imaio ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh mest. mn. je bil perneſsil ǀ v'ſvojh uſtyh mest. mn. to pejſsim ima ǀ v'uſtih mest. mn. je te beſsede imel ǀ v'usteh mest. mn. dershi mezh ǀ Sabſtoin s' uſtmi or. mn. molish ǀ nej sadoſti s' vſtimi or. mn. molit ǀ Sò s' uſtmy or. mn. molili, s' ſarzam ſo na druge rezhy mislili ǀ s'odpertimij vſtmij or. mn. ſò to Nebeſko lepoto gledali ǀ terga s'ſvojmi vſtmi or. mn. blishne, inu dalne ǀ kakor en ſcarpian, kir s' rokamy objeme, s' vſtmy or. mn. kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ Se v'tebe s'ustimi or. mn. ſmeje ǀ Vy pak s'vſtmi or. mn. ſte djali Dvojinska oblika v prvem zapisu je le rešitev zadrege, kako izraziti dvoje ust.
Svetokriški
z1 predl. z or. 1. z, tj. skupaj z: preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ǀ kulikajnkrat s'miſlio, s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano ǀ poshreshnost ene je shtrajfana ſo poshreshnostio te druge ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat na tu kar ſe moli ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm ǀ vſaketeri bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ v'taki vishi okaminij v'ſerzu de s'shnim vmerjo, inu do vekoma ſo fardamani ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem bil ǀ shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze nemate zagovati nad Milostio Boshio, ampaK vs'vasho pravo, inu pohleuno ſpuvidio bote guishnu odpuzhajne vſyh grehou doſegli 2. kakor: satorai bom s'S. Chryſostomom reKal ǀ letukaj shiher porezhem s'S. Cyprianam ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole Zapis vs' je domnevno tiskarska napaka namesto s', saj bi, če bi bil to refleks pslovan. *vъz (ki se kot predl. ohranja v Beli krajini), pričakovali vezljivost s tož.; → iz II.
Svetokriški
zarajtati -am dov. zaračunati: topelt mu saraitash 2. ed., inu aku nema s'zhim plazhat, hisho mu vſamesh (I/1, 160) ǀ neplazhesh antverharie temuzh s'hleht blagom, Kateru topelt ijm saraitash 2. ed. (I/2, 110) ǀ Ie prishal en preprost ſim njemu blagu dopelt saraital del. ed. m (I/1, 34) → rajtati
Število zadetkov: 14