Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
brénta -e ž (ẹ̑)
visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko
// slabš. debela ženska: kakšna brenta je!
SSKJ²
brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
// ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja
2. ki je brez glave: brezglavo truplo
    brezglávo prisl.:
    brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
SSKJ²
brezúmje -a s (ȗ)
knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje
● ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto
SSKJ²
brglún -a m (ȗ)
zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov
SSKJ²
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkêjši tudi brídkejši (í ī)
1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Jezusa Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota
2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
    brídko stil. bridkó
    1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
    2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
SSKJ²
británski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo
SSKJ²
brizánten -tna -o prid. (ȃ)
teh., v zvezi z razstrelivo ki ima veliko rušilno moč:
SSKJ²
brizántnost -i ž (ȃ)
teh. lastnost, značilnost brizantnega: dinamit ima veliko brizantnost
SSKJ²
brókoli1 -ja m (ọ̑)
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: brokoli vsebuje veliko mineralov in vitaminov; juha iz brokolija
SSKJ²
brónsa in brónca in brónza -e ž (ọ̑)
1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem
2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse
// pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons
SSKJ²
brúc -a m, or. ed. brúcem; rod. mn. brúcev, daj. mn. brúcem (ȗ)
slušatelj prvega letnika na univerzi: letos se je vpisalo veliko brucev / ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucev
SSKJ²
brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú)
1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
    brúšen -a -o:
    brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
SSKJ²
brzína -e ž (í)
1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost1: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine
2. avt. žarg. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine
// položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini
SSKJ²
brzoplôven -vna -o prid. (ō)
star. ki plove z veliko hitrostjo: brzoplovna ladja
SSKJ²
búdati -am nedov. (ȗ)
star. buljiti: fant buda v tla
● star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira
SSKJ²
búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ)
veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
SSKJ²
búljiti -im nedov., tudi buljíla (ú ȗ)
nepremično gledati: buljiti predse; buljiti v tla; buljiti s pijanimi očmi; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči
● ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira
    buljèč -éča -e:
    bulječe oči
SSKJ²
bulmastíf -a m (ȋ)
velik, mišičast službeni pes s kratko dlako, širokim gobcem in majhnimi visečimi uhlji: bulmastif je zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv pes, vendar mu moramo posvečati veliko pozornosti
SSKJ²
celuloid -a [celulójd-] m (ọ̑)
lahko gorljiva umetna snov iz nitrata celuloze in kafre: celuloid za filme; ročaji, igrače iz celuloida
// pog. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; film1: na celuloidu je imel že veliko posnetkov
SSKJ²
cenêjši -a -e prid. (ȇ)
primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago
    cenêje in cenêjše prisl.:
    dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu
Število zadetkov: 2579