Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
Jezikovna
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Pleteršnik
bodíca (dodatek k slovarju), dodaj: — pl. bodice = železne vile s tremi roglji, Dol.
SSKJ²
bogatáš -a m (á)
zelo bogat človek: postati bogataš; vile bogatašev
Up. umetnost
bôjne víle -ih víl ž
Vorenc
bosti nedov., F7, caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty booſti; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; fodicare, nabadati, boſti; fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; lancinare, boſti; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode; pungere, boſti, vboſti
Celotno geslo Etimološki
bȓk -a m
Celotno geslo Etimološki
bȗrkle -kel ž mn.
Pleteršnik
dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.-C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki (Gor.).
Pleteršnik
drȃč, m. = trnje, C.; stachlichtes Unkraut, C.; überhaupt das Unkraut, Cig., vzhŠt., ogr.-C.; Vile so oplele vse tako čisto, da ni ne en drač med pšenico ostal, Pjk. (Črt.); — grünes Schweinefutter, C.; — prim. derača, deraka; iz korena: der-, Mik. (V. Gr. I. 104.).
SSKJ²
duhovína -e ž (í)
star. zli duh, hudič, demon: vile in duhovine / med ljudstvom so bile takrat predstave o duhovinah še močno žive o strahovih, prikaznih
Vorenc
dva štev., F126, aely, moshè dvéh ſeſter; alteruter, eden v'mei dveih; biduum, dvá céla dny; biennis, dvéh leit; biennium, dvei leiti; bini, -a, -um, dvá inu dvá; biselium, ſedeṡh ṡa dvá; carruca, -ae, ena kozhijza, ali kaleſſel s'dvéma koleſma; consobrini, ſeſtrizhi, dveh ſeſter otrozi; duo, duae, duo, dvá, dvei, dvuja; furca, -ae, tudi ene vile, inu kar je s'dvema roglama; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; uter, utra, utrum, kateri is dveih, kateri is mei dveih; prim. dveleten, obadva 
Celotno geslo Frazemi
glédanje Frazemi s sestavino glédanje:
glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédanje [kómu] v lônec, glédanje skózi róžnata očála
SSKJ²
gnôjen -jna -o prid.(ó)
nanašajoč se na gnoj:
a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst
b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek
    gnôjno prisl.:
    gnojno sluzast izcedek iz rane
Pleteršnik
gnójən, -jna, adj. 1) Mist-, Dünger-; gnojne vile, die Mistgabel; — 2) gut gedüngt; gnojna njiva; — 3) Eiter-, eiterig, eiternd; gnojna rana.
Pleteršnik
gnọ̑jnica, f. 1) die Mistjauche; gnojníca, Štrek., Dol.; — 2) pl. gnojnice, = gnojna kola, (tudi: = gnojne vile) Dol.; — 3) gnojnice, eine Art Kopfausschlag, Blc.-C.
Celotno geslo Frazemi
gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba
Celotno geslo eSSKJ
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
SSKJ²
izmísliti si -im si tudi zmísliti si -im si dov. (í ȋ)
1. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: izmisliti si načrt za pobeg; zopet si je izmislil novo potegavščino; star. izmislil je nekaj novega / izmislil si je dobro opravičilo za odhod / star. pesmi si ni sam izmislil, ampak jo je slišal napisal, spesnil
● pog. dobro so si jo izmislili našli so primerno, ugodno rešitev
2. v mislih izoblikovati, ustvariti
a) kar v resničnosti ne obstaja: ljudje so si izmislili vile in čarovnice; zgodbo si je čisto, popolnoma izmislil
b) kar ne ustreza resnici: v opravičilo si je izmislil, da ga ni bilo doma; ekspr.: lepe reči si je izmislil o sosedu; to ni res, to si je gladko izmislil
3. nav. ekspr. imeti, izraziti željo, ki je navadno neprimerna, neuresničljiva: sredi učenja si je izmislil, da bi šel v kino; kaj vse si bo še izmislila, pog. se bo še izmislila, pa ve, da nimamo denarja
    izmíšljen tudi zmíšljen -a -o:
    izmišljen izgovor; pripovedovati izmišljene stvari; navesti izmišljene številke; osebe v romanu so izmišljene; to je izmišljeno / izmišljeno ime psevdonim; sam.: prikazovati kaj izmišljenega kot resnično
SSKJ²
jadikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. tožiti, tarnati: ženske so vile roke in jadikovale; ko bi se vsaj to ne zgodilo, je jadikoval; glasno, hripavo jadikovati / ne jadikujte, branite svoje pravice; jadikuje, da ne more plačati; jadikuje zaradi revščine
    jadikujóč -a -e:
    jadikujoča inteligenca
Število zadetkov: 125