Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
ustuditi se dov., aqua sive turbida, sive clara, ut clara et tepida fiat, dicitur: Naj ſe voda vſtudy
Vorenc
v'stran (vstran) prisl., F4, aggerare, na kúp noſsiti, kúp délati, slasti per vodah, de voda ne grè v'strán; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati, v'ſtran poiti, poniṡhati
Vorenc
vedro s, F7, amphora Attica, try védra darshy; amphora Romana, derṡhy dvei védri; antila, -ae, enu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie; batus, bati, ena mèra judovska try vedra derṡhy; haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle; situla, -ae, véderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
Vorenc
vejer m, F3, comma, -tis, reſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza v'veyerjih; ichtyotrophium, en ribnik, ali veyer; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
Vorenc
Vorenc
vliti dov., F2, flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye; illiquifacere, reſtopiti, ali v'kai reſpuſtiti, notar vlyti
Vorenc
voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda
Vorenc
voziti nedov., F24, aurigare, vositi, kozhio vositi; convehere, v'kup voṡiti; frumentari, ṡhitu voṡiti, ali pobèrati; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; navigabilis aqua, voda po kateri ſe more lahku voṡiti; remigare, voṡiti, veſlati, s'veſly voṡiti; vectoria navigia, ladja, v'kateri ſe blagú voṡi
Vorenc
zadaj prisl., F7, I. gubernaculum, -li, timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34; ponè, odṡad, ṡad, ṡadai, odṡadaj; retrogradi, ṡadai hoditi; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ẛe voda s'ene ṡhterne vleizhe; II. Pelaponesus, ṡadai morjá; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi
Vorenc
zajemati nedov., F7, aquare, aquari, vodó ẛajemati, ali s'vodo polyvati; capulare, ẛajemati olie s'tako poſſodo; capulator, tá kateri ẛajemle; dehaurire, vunkai ẛajemati; haurire, ṡajeti, ṡajemati, ṡagrabiti, pyti, ṡhlepati; haustrum, -tri, enu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle; modiolus, -li, en maihin pehariz, enu veiderze ṡa vodó ṡajemati
Vorenc
zaprt del., F17, andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy ſe byejo; clusus, ẛapert, okuli obdán; collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza ẛaperta; convallis, rován, ali dolina s'gorami ẛaperta; ecligma, -tis, arznia ... odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; inclusus, -a, -um, ṡapert, ṡariglán, vgrajen; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; nefasti dies, praṡniki, ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè; obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola néma; obstrictus, -a, -um, ṡavèṡan, ſtiſnîen, ali ṡapert; obstructus, -a, -um, ṡamaſhen, ṡapert; occlusus, -a, -um, ṡapert; oppeſsulatus, -a, -um, dobru ṡapert, ṡariglán; perconditus, -a, -um, dobru ṡapert, inu skranîen; praeclusus, -a, -um, mozhnu ṡapert, ali ṡaklenîen, inu prepréṡhen; propinigeon, enu meiſtu v'paiṡhtibah, v'katerim tá ṡaperti ogîn ſe reſvizhuje
Vorenc
Vorenc
zavezovati nedov., F3, instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; obligare, ṡavèṡati, ṡaveṡovati, terdnu oblubiti; obstragulum, -li, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
Vorenc
zbirati se nedov., F3, compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha, je polnu ṡhofta, letá ṡhoft ſe ṡbira is korena, inu ſe puſty de ſe poſuſhy
Vorenc
zbrati se dov., F3, confluere, v'kupai tezhi, ſe ſtékati, ſe v'kup ṡbrati; congredi, v'kúp priti, ali ſe ṡbrati, ſe zhes eniga vṡdigniti; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama
Vorenc
zloban (z'loban) prid., F13, atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud; efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor; furens, ṡlobán, tagoten, norraglou; furere, divjati, s'ṡlobán biti; furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán; gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf, ṡlobna voda; impetús irae, nagel ſerd, ṡlobán ſerd; rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin; saevus, -a, -um, groṡovitin, ṡlobán, ſylnu húd; ṡlobán [str. 265a ]; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda; zelosus, -a, -um, ṡlobán
Vorenc
zmeriti dov., F5, contus, -ti, ſhtanga, ena ſhtanga dolga teh mornarjou, ṡa ṡnati, inu s'mèriti te vodè globokúſt; decircinare, s'zirkelnom ṡmèriti, ali okroṡhiti; dimetiri, premèriti, ẛmèriti; emetiri, odmèriti, ẛmèriti, premèriti; librator, -ris, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kokú viſſoku ſe more ena voda napelati; prim. zmerjen
Vorenc
zvirati nedov., F7, demanare, ſteikati, ṡvèrati; emanare, ṡvèrati, vunkai priti, ali ſe podati; jugis puteus, ṡhterna, v'kateri voda vſeskuṡi ṡvèra; manalis, -le, manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra; manare, ṡvirati [str. 131b ]; manare, ṡvèrati, kapati, ſliṡeiti, ſe ziditi [str. 132a ]; remanare, ṡupèt ṡvèrati
Vorenc
žegnan del., F9, amula, kotlizh ẛa ẛhegnano vodó; aqua lustralis, ẛhegnana voda; benedictus, ẛhègnan; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; lustralis aqua, ṡhegnana voda; ordinatus, h'duhovṡkimu ſtanu ṡhègnan; sabina, -ae, ṡhegnanu drivú; sacrum, -cri, Boṡhya ſluṡhba, ṡhègnanu meiſtu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: žegnan del., geum ſhegnan koren; glej opombo pri koren
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: žegnan del., geum ſhegnan koren; glej opombo pri koren
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 144
Dostopnost