Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zvòd 2., -vǫ́da, m. 1) die Reduction (math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; (prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; (prim. zvoditi).
Celotno geslo Etimološki
zvodenẹ́ti – glej vóda
Pleteršnik
zvokovòd, -vǫ́da, m. der Schalleiter, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
SSKJ²
zvrtínčiti -im dov. (í ȋ)
1. povzročiti, da se kaj premakne v spiralastih zavojih: veter zvrtinči listje, prah na cesti / ekspr. vihar zvrtinči gozd
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način spraviti kam: sunek vetra zvrtinči uvelo listje v jezero / valovi zvrtinčijo blato z dna
2. povzročiti vrtince v čem: zvrtinčiti vodno gladino, zrak; pren. zvrtinčiti čustva, misli
    zvrtínčiti se 
    1. premakniti se v spiralastih zavojih: od časa do časa se snežinke zvrtinčijo / za ladjo se voda zvrtinči
    // s prislovnim določilom premikajoč se na tak način priti: ogenj se zvrtinči proti ostrešju; dim se zvrtinči nad polje
    2. narediti vrtince: potok se ob skalah zvrtinči; voda se je nenadoma zvrtinčila in potegnila čoln vase; pren. misli se mu zvrtinčijo
    3. ekspr. silovito se premakniti v obliki vrtinca, vrtincev: množica se vznemiri in zvrtinči; ob kriku se vse zvrtinči
    ●     ekspr. zvrtinčiti se v glavi silovito se zvrteti
    zvrtínčen -a -o:
    zvrtinčena voda
SSKJ²
žábast -a -o prid. (á)
1. podoben žabi: žabasta oblika / ljubk., kot nagovor ti žaba žabasta
2. ekspr. poln žab: ostudna žabasta voda
    žábasto prisl.:
    žabasto odpreti usta
Celotno geslo eSSKJ
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
SSKJ²
žábji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na žabe: žabje kvakanje, regljanje / jesti žabje krake / žabja mlaka / žabji samec / ekspr. zvečer se je oglasil žabji zbor / ekspr. rahitičen otrok z žabjim trebuhom velikim, napihnjenim; slabš.: imeti žabja usta zelo široka; človek z žabjimi očmi velikimi, izbuljenimi
● ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen; ekspr. poslati koga po žabjo dlako, volno poslati ga z nesmiselnim naročilom proč; ekspr. ocenjevati razmere z žabje perspektive s stališča, ki ni dvignjeno nadnje; šalj. žabja pijača voda; ekspr. žabja volna na gladini mlake skupki alg; ekspr. presti žabjo volno delati kaj nemogočega, nesmiselnega
♦ agr. žabja usta razpoka na robu zlasti trdega sira zaradi nepravilnega tehnološkega postopka; anat. žabja glava glava brez lobanjskega svoda; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in narobe jajčastimi ali črtalastimi listi, Callitriche; geom. žabja perspektiva perspektiva od spodaj; šport. žabji slog slog v smuku, pri katerem so kolena upognjena, zgornji del trupa nagnjen naprej in glava sklonjena, smuči pa široko razmaknjene; vet. žabji smrček temen smrček s svetlimi pegami ali svetel smrček s temnimi pegami; zool. žabji mrest
    žábje prisl.:
    žabje zelena barva
    ●     ekspr. plavati po žabje plavati žabo
Celotno geslo Pohlin
žabnica [žȃbnica] samostalnik ženskega spola

mlaka, močvirje, kjer živijo žabe

Pravopis
žégnan -a -o (ẹ́) neknj. ljud. blagoslovljen
žégnani -a -o (ẹ́) ~a voda
Vorenc
žegnan del., F9, amula, kotlizh ẛa ẛhegnano vodó; aqua lustralis, ẛhegnana voda; benedictus, ẛhègnan; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; lustralis aqua, ṡhegnana voda; ordinatus, h'duhovṡkimu ſtanu ṡhègnan; sabina, -ae, ṡhegnanu drivú; sacrum, -cri, Boṡhya ſluṡhba, ṡhègnanu meiſtu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: žegnan del., geum ſhegnan koren; glej opombo pri koren
SSKJ²
žégnati -am nedov. in dov. (ẹ́)
pog. blagoslavljati: duhovnik je žegnal zbrane ljudi / nesti žegnat velikonočne jedi; žegnati kapelico; žegnati nabožne predmete / eden je nosil posodico z blagoslovljeno vodo, drugi pa žegnal kropil / kot voščilo pri jedi, v kmečkem okolju bog žegnaj
    žégnan -a -o:
    žegnana sveča, voda
    ♦     bot. žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus
Celotno geslo Pohlin
žehtati [žẹ̑htati žẹ̑htam] nedovršni glagol

prati perilo v lugu

Celotno geslo Frazemi
žéjen Frazemi s sestavino žéjen:
peljáti kóga žéjnega čez vôdo, prepeljáti kóga žéjnega čez vôdo, žéjen kot góba, žéjen kot pívka
SSKJ²
želatinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. povzročati, da kaj postane želatinasto: pri parjenju prašiča lahko vrela voda želatinira zgornji sloj kože
2. nepreh. postajati želatinast: zmes pri določeni temperaturi želatinira
Pleteršnik
želẹzȋt, adj. eisenhältig: železita voda, das Stahlwasser, Cig. (T.).
SSKJ²
želéznat -a -o prid. (ẹ̑)
ki vsebuje železo: železnata zemlja / voda je imela železnat priokus
♦ min. železnati kremen rudnina rjavkasto rdeči različek kremena
Pleteršnik
želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.
Celotno geslo eSSKJ
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
Jezikovna
Ženski spol in samostalnik »vodja«

Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.

Celotno geslo Pohlin
žeti2 [žẹ́ti žmȅm] nedovršni glagol
  1. stara beseda ožemati
  2. izkoriščati, odirati
Število zadetkov: 3189