delegácijski tudi delegacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na delegacijo: vsi člani so svojo delegacijsko nalogo dobro opravili / delegacijske volitve
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
demokrátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi
♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem
nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi
♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem
- demokrátično prisl.:
ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek
SSKJ²
departmájski tudi departementski -a -o [departmájski] (ȃ)
pridevnik od departma 1: departmajske volitve
pridevnik od departma 1: departmajske volitve
Pravopis
SSKJ²
dežêlnozbórski -a -o prid. (ē-ọ̑)
nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve
nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve
Pravo
Celotno geslo
Frazemi
Pravo
Pleteršnik
dopołnȋtvən, -tvəna, adj. Ergänzungs-, (-niten) Cig., Jan.; dopolnitvenega okoliša poveljstvo, das Ergänzungsbezirkscommando, Levst. (Nauk); dopolnitvene (-nitne) volitve, Ergänzungswahlen, nk.
Pleteršnik
dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.
SSKJ²
drúžbenoupráven -vna -o prid. (ȗ-á)
nanašajoč se na družbeno upravljanje: volitve družbenoupravnih organov
nanašajoč se na družbeno upravljanje: volitve družbenoupravnih organov
Pravo
SSKJ²
držávnosvétniški -a -o prid. (á-ẹ̑)
nanašajoč se na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; državnosvetniške volitve
nanašajoč se na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; državnosvetniške volitve
SSKJ²
držávnozbórski -a -o prid. (á-ọ̑)
nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve
nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve
Celotno geslo
ePravopis
državnozborski
Predlog
državnozborska državnozborsko pridevniknanašajoč se na državni zbor
IZGOVOR: [dəržáu̯nozbórski] in [dəržáu̯nozbôrski]
Pravopis
SSKJ²
dúri -i ž mn. (ū)
star. vrata: duri se odprejo, zaškripljejo; pripreti, zakleniti, zaloputniti duri; stati med durmi; kuhinjske, vežne, vrtne duri; na stežaj odprte duri; težke železne duri; pren. sreči ni nikdar duri zapiral
● knjiž. lakota trka na duri bo nastopila v najkrajšem času; ekspr. volitve so pred durmi bodo v najbližji prihodnosti, kmalu
star. vrata: duri se odprejo, zaškripljejo; pripreti, zakleniti, zaloputniti duri; stati med durmi; kuhinjske, vežne, vrtne duri; na stežaj odprte duri; težke železne duri; pren. sreči ni nikdar duri zapiral
● knjiž. lakota trka na duri bo nastopila v najkrajšem času; ekspr. volitve so pred durmi bodo v najbližji prihodnosti, kmalu
Celotno geslo
eSSKJ
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój]
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
- 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
- 1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
- 1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
- 1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
- 2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
- 2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
Pravopis
SSKJ²
dvóstôpenjski -a -o [dvostopənjski] prid. (ọ̑-ō)
ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj
♦ pravn. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim
ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj
♦ pravn. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 161
Dostopnost