Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
pòdkápa pòdkápe samostalnik ženskega spola [pòtkápa]
    naglavno oblačilo z odprtino za oči ali cel obraz, ki se nosi zlasti pod čelado
ETIMOLOGIJA: ↑pod + ↑kapa
Celotno geslo eSSKJ
podlánka podlánke samostalnik ženskega spola [podlánka]
    iz zoologije mehkejša krajša dlaka, ki je pod zgornjo tršo dlako in zadržuje toploto
ETIMOLOGIJA: morda iz *poddlaka iz ↑pod + ↑dlaka - več ...
Celotno geslo eSSKJ
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]
    1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
      1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
      1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
    2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
ETIMOLOGIJA: iz pred vsem
Celotno geslo eSSKJ
prehláden prehládna prehládno pridevnik [prehládən]
    ki je preveč hladen
ETIMOLOGIJA: ↑hladen
Celotno geslo eSSKJ
rólar rólarja samostalnik moškega spola [rólar]
    1. športnik, ki se ukvarja z rolanjem
      1.1. kdor rola, se z rolanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
    2. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolarka, roler
ETIMOLOGIJA: ↑rolati
Celotno geslo eSSKJ
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
    2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati
      2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
Celotno geslo eSSKJ
trénč trénča in trênč trênča samostalnik moškega spola [trénč] in [trênč]
    manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalno balonar, manj formalno trenčkot
ETIMOLOGIJA: okrajšano iz ↑trenčkot
Celotno geslo eSSKJ
troposfêra troposfêre samostalnik ženskega spola [trọposfêra]
    iz meteorologije najnižje območje atmosfere, ki sega do višine približno 10 km od Zemljinega površja in v kateri nastajajo vremenski pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. troposphere, nem. Troposphäre, iz gr. tropḗ ‛obrat, smer’ + ↑(atmo)sfera
Celotno geslo eSSKJ
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]
    vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: ↑veter
Celotno geslo eSSKJ
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]
    iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na april: aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme
SSKJ²
bêdast -a -o prid. (é) ekspr.
1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče
2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme
    bêdasto prisl.:
    ne bulji tako bedasto
SSKJ²
bíovrême -éna s (ȋ-é ȋ-ẹ́)
vreme glede na vpliv, ki ga ima na splošno počutje in razpoloženje ljudi, živih bitij: današnje biovreme ni naklonjeno ljudem, občutljivim na vremenske spremembe / podoba biovremena
SSKJ²
bóljšati se -am se nedov. (ọ̑)
postajati boljši: vreme se boljša / bolezen se mu boljša
SSKJ²
brezvétrje -a s (ẹ̑)
stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province
SSKJ²
brózgast -a -o prid. (ọ̑)
poln plundre, brozge: ulice so brozgaste in blatne / ekspr. brozgasto vreme / ekspr. brozgasta pijača slaba
SSKJ²
búren2 -rna -o prid. (ȗ)
star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme
SSKJ²
búrjav -a -o prid. (ú)
poln burje, vetroven: burjavo vreme
SSKJ²
búrnat -a -o prid. (ȗ)
poln burje, vetroven: vreme je bilo mrzlo in burnato
SSKJ²
čeméren tudi čméren -rna -o [prva oblika čəmerən in čemerən] prid., čemérnejši tudi čmérnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki je (navadno) slabe volje: čemeren človek; fant je čemeren in zadirčen; postajal je vedno bolj čemeren; čemerna starikava ženica / čemeren obraz / čemeren jesenski dan; čemerno vreme neprijetno, pusto
    čemérno tudi čmérno prisl.:
    gostje so se držali prav čemerno; mož ji je čemerno odgovoril
Število zadetkov: 894