Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
bíseksuálec -lca m, člov. (ȋ-ȃ)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Mnogi biseksualci pravijo: »Radi imamo človeka, ne njegov spol.« E univerbizirano iz bíseksuálen člôvek, môški
SSKJ
bíster -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ī) 
  1. 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
  2. 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
  3. 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
    ●     čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila
    bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
SSKJ
bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav
SSKJ
bistroglávec -vca m (ȃ) ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec
SSKJ
bistroúmnež -a m (ȗ) ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
SSKJ
bítje2 -a s (ī) 
  1. 1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo: bitja in predmeti; človeško bitje; človek je razumno bitje / vpliv podnebja na živa bitja / bajeslovno, božansko, breztelesno bitje / mikroskopsko majhno bitje organizem
    // družbeno, socialno bitje človek
  2. 2. ekspr., s prilastkom oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti: končno se je našlo dobro bitje, ki mu je pomagalo; bila je družabno, veselo bitje / prehitelo me je motorizirano bitje v čeladi / všeč mu je, če mu streže nežno bitje ženska
  3. 3. knjiž. eksistenca, bivanje, življenje: mlad človek se veseli svojega bitja; gre za bitje ali nebitje človeka / žitje in bitje naroda
  4. 4. knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: z vsem svojim bitjem je hrepenel po domu
    ♦     biol. enocelično bitje; rel. najvišje bitje Bog
SSKJ
bizantínec -nca m (ȋ) 
  1. 1. slabš., redko klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec
  2. 2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev
SSKJ
bizárnost -i ž (ȃ) knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu
// človek težko razume njegove bizarnosti
SSKJ
bízgec -a [gəc] m (ȋ) ekspr. nekoliko omejen človek: tak bizgec me že ne bo učil; takih nediscipliniranih bizgecev ne maramo / o ti bizgec ti
SNB
bíznismen -a m, člov. (ȋ) pog.
poslovni človek; poslovnežSSKJ: Tisti, ki so kdaj z njim poslovno sodelovali, vedo povedati, da se za masko ljudskega človeka skriva brezobziren biznismen E ← agl. businessman iz (↑)business + man 'mož'
SSKJ
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā) 
  1. 1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
  2. 2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina
  3. 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici
    ♦     med. blaga smrt pospešitev smrti iz usmiljenja; evtanazija
    blágo prisl.: mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
SSKJ
blagoródnost -i ž (ọ̄) zastar. plemenitost: ta človek nima z blagorodnostjo nič opraviti
SSKJ
blagoslòv -óva m (ȍ ọ̄) 
  1. 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
    // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu
    // blagoslov oljk blagoslovitev
  2. 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
    ●     vznes. zakonski blagoslov otroci
  3. 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl)
    ♦     etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
SSKJ
blagoslovljênec -nca m (é) redko blagoslovljen človek
SSKJ
blazíranec -nca m (ȋ) ekspr. blaziran človek: sodobni kulturni blaziranci; meščanski blaziranec
SSKJ
bláznež -a m (ȃ) duševno bolan človek: nesrečni blazneži; planil je kot blaznež
SSKJ
blebetàv -áva -o prid. (ȁ á) slabš. ki (rad) blebeta: blebetav človek / blebetavo dete
SSKJ
bledíčnež -a m (ȋ) ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev
SSKJ
bledíkav -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo
SSKJ
bledúh -a m (ū) slabš., redko bled človek: ne maram tega bleduha
Število zadetkov: 3763