Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
komediográf komediográfa samostalnik moškega spola [komedijográf]
    kdor se ukvarja s pisanjem komedij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediògrafo < poznolat. comoediographus, iz gr. kōmōidiographos, glej ↑komediografija
Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
krávica krávice samostalnik ženskega spola [krávica]
    1. ekspresivno krava
    2. podoba, predmet, ki predstavlja kravo
STALNE ZVEZE: pasti kravice
FRAZEOLOGIJA: Najprej štalca, potem pa kravca.
ETIMOLOGIJA: ↑krava
Celotno geslo eSSKJ
lájati lájam nedovršni glagol [lájati]
    1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. slabšalno glasno, zadirčno govoriti
    3. slabšalno zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA: lajati kot pes, lajati na napačno drevo, lajati v luno, Pes, ki laja, ne grize., Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. lajati, hrv., srb. lȁjati, rus. lájatь, češ. lát < pslov. *lajati iz ide. korena *lah2-, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot litov. lóti, latv. lãt, stind. rā́yati, alb. leh - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lavína lavíne samostalnik ženskega spola [lavína]
    1. snežna gmota, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
    2. ekspresivno velika, navadno neobvladljiva količina česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. lavina < poznolat. labīna ‛padanje’, iz lābī ‛padati, drseti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc]
    1. sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus
    2. ekspresivno len, počasen, neaktiven človek
STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz leniv iz ↑len
Celotno geslo eSSKJ
lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra]
    1. neformalno priprava za vzpenjanje ali sestopanje, navadno iz dveh enako dolgih pokončnih vzporednih letev s prečnimi klini, deščicami ali stopničkami
    2. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic; znak: #
      2.1. tipka na tipkovnici s tem znakom
    3. neformalno seznam, razvrstitev posameznih enot po stopnjah, zaporedju, navadno po kvaliteti
    4. neformalno, ekspresivno suh, visok človek
FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
máčkara máčkare samostalnik ženskega spola [máčkara]
    navadno v množini, iz etnologije človek v tradicionalni pustni maski dobrepoljske doline in okolice
ETIMOLOGIJA: ↑maškara
Celotno geslo eSSKJ
meningokókni meningokókna meningokókno pridevnik [meningokókni] ETIMOLOGIJA: ↑meningokok
Celotno geslo eSSKJ
mèv medmet
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema mačje mijavkanje - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijav
Celotno geslo eSSKJ
mílimól mílimóla samostalnik moškega spola [mílimól]
    iz kemije merska enota za izražanje množine snovi, tisočina mola; simbol: mmol
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Millimol, angl., frc. millimole, iz novoklas. milli.. ‛tisoči del osnovne enote’ iz lat. mille ‛tisoč’ + ↑mol
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti]
    1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se]
    1. nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga
ETIMOLOGIJA: ↑nacediti
Celotno geslo eSSKJ
obvòd obvóda in obvôda samostalnik moškega spola [obvòt obvóda] in [obvòt obvôda]
    1. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: bypass
    2. iz medicine priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: bypass
      2.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: bypass
    3. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno bypass
ETIMOLOGIJA: iz *obvesti iz ↑vesti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
Število zadetkov: 153