Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled (Gor.)-Levst. (Glas.).
Celotno geslo Etimološki
podlásica -e ž
SSKJ²
podóčje -a s (ọ̑)
anat. del obraza pod očesom, očmi: podočje se mu je nagubalo / bil je bled, s sivimi podočji
SSKJ²
podóčnica -e ž (ọ̑)
1. anat. ličnica: poškodovati si podočnico / bled obraz s štrlečimi podočnicami
2. zastar. podočnjak: imel je upadel obraz s podočnicami
Celotno geslo eSSKJ
podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják]
    1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik
    2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
Pravopis
podočnják -a m (á) biti bled, z vidnimi ~i; redk. podočnik
SSKJ²
postájati1 -am nedov. (ā)
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopa
a) s pregibno besedo: postajati grd, lačen, nemiren, star; postajal je popularen, slaven; postajal je zdaj bled, zdaj rdeč prebledeval je in zardeval / njun zakon je postajal neznosen; to vprašanje postaja vse bolj pereče, pomembno; listje postaja uvelo vene; njuno veselje je postajalo vedno večje / postaja čudak, domišljavec / s pogovori sta si postajala bližja; postaja ji domač, ljub; postajali so pozorni nanj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da postaja odveč; postajala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postajalo ji je dolgčas; začelo ji je postajati neprijetno, slabo; postaja ga sram, strah; postaja mi žal, da sem šel na pot; brezoseb.: proti jutru postaja hladno; postajalo je jasno, očitno, da tako ne bo šlo več naprej; mraz postaja
SSKJ²
postáti1 -stánem dov. (á ȃ)
z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi
a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj
b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal
// izraža dosego
c) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati
č) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije
Celotno geslo Frazemi
postáti Frazemi s sestavino postáti:
beséda je mesó postála, iz Sávla postati Pável, postáti bléd kot zíd, postáti cókla razvôja, postáti cókla za kóga/kàj, postáti désna rôka kóga, postáti figa móž, postáti igráča [kómu/kàj], postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka [kóga/čésa], postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, postáti jezíček na téhtnici, postáti junák dnéva, postáti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], postáti mesó in krí, postáti oródje [čésa, za kàj], postáti oródje v rôkah kóga/čésa, postáti pavlíha, postáti pójem [kóga/čésa], postáti [právi] bíser [čésa], postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti sám svój gospód, postáti tŕn v pêti kóga, postáti vógelni kámen [čésa], postáti vróče žémljice, postáti zapéčkar, postáti zastavonóša [kóga/čésa], postáti zláta jáma, postáti žíva enciklopedíja
Celotno geslo Megiser
postati dovršni glagol
SSKJ²
potrmúljiti se -im se dov. (ú ȗ)
nar. vzhodnoštajersko postati užaljen, namrgoditi se: velikokrat se je potrmuljila
    potrmúljen -a -o:
    bled in potrmuljen se je stiskal v kot
Jezikovna
Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih

Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.

Celotno geslo Etimološki
prebledẹ́ti – glej blẹ̑d
SSKJ²
prebléščen -a -o prid. (ẹ̑)
nar. bled: Bil je ves prebleščen, obraz se mu je zdaj pa zdaj spačil od bolečine (F. Bevk)
SSKJ²
prečúti1 -čújem dov., prečúl in prečùl (ú ȗ)
nar. buden prebiti, preživeti; prebedeti: vso noč smo prečuli / prečuti več ur ob bolnikovi postelji
    prečút -a -o:
    truden je od prečute noči / biti bled in prečut neprespan
SSKJ²
préklast -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na preklo: preklast plot / bil je bled, preklast fant / pog. preklasti fižol visoki fižol
Celotno geslo Frazemi
pŕt Frazemi s sestavino pŕt:
bél kàkor pŕt, prebledéti kàkor pŕt
Celotno geslo Frazemi
ràk Frazemi s sestavino ràk:
íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk
SSKJ²
razjókati se tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́)
izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo
    razjókan -a -o:
    skušal je potolažiti razjokanega otroka
    ●     knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane
Jezikovna
Različnost pridevnikov »polhograjski« in »slovenjgraški«

Pridevnika sta izpeljana iz krajev Polhov Gradec in Slovenj Gradec. Oba kraja se končata z besedo Gradec. Zakaj se ta dva sestavna dela v pridevnikih razlikujeta (-grajski, -graški)?

Število zadetkov: 196