Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)
    vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
    vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
    vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
    tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
    vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
    blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
    vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
    vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
    vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
SNB
zadétekSSKJ -tka m (ẹ̑)
1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih
2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti
SNB
zadétostSSKJ -i ž (ẹ̑) pog.
stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
SNB
zafrustríranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor čuti duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: Napeto ozračje lahko pripelje do incidentov in malih vojnih pohodov najrazličnejših užaljencev in zafrustrirancev, ki bi lahko imeli uničujoč in nepopravljiv vpliv na odnose med državama in narodoma E ↑zafrustríran
SNB
zakadíti seSSKJ -ím se dov. (ī í) pog.
omamiti se s kajenjem mamil, zlasti marihuane: Zakadil se bo do smrti E (↑)zakadíti
SNB
zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizírati
    zamerikanizírati se -am se dov. (ȋ)
    privzeti ameriški način življenja in mišljenja; poameričaniti se: Množična kultura se je že do skrajnosti zamerikanizirala
SNB
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
    1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
    2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
    zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
    priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
    zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
    številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
    zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
    zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
SNB
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ)
del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
SNB
zdílati -am dov. (ȋ) pog.
1. (pre)prodati, razpečati mamilo: Popolnoma se strinjam s kolegom, da je treba na prste stopiti tistim, ki so dijakom mamilo zdilali oziroma so jim prinesli to marihuano
2. izpogajati: zdilati ugodno ceno obveznega zavarovanja; Kot idejni vodja si lahko s soinvestitorjem zdilal kar do 30 odstotkov kapitala E ↑dílati
    zdílati se -am se dov. (ȋ)
    izpogajati se: zdilati se za večjo plačo; Zdilati se morate tam z enim podjetnikom, da vam bo milostno dal še en košček zemlje
SNB
zdravkomát -a m (ȃ) od leta 1999 do 2010
avtomat za potrjevanje veljavnosti kartic zdravstvenega zavarovanja in naročanje potrdil za zdravstveno zavarovanje v določenih državah v tujini: Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ter konvencijska potrdila, ki jih je bilo doslej mogoče naročati tudi na zdravkomatih, bodo zavarovanci odslej lahko naročali prek spleta ali mobilnega telefona E (↑)zdràv + (↑)(ban)komát
SNB
zelêniSSKJ -a -o prid. (é)
    zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
    posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
    zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
    organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
    zelêna mêja -e -e ž (é, é)
    območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
    zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
    1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
    2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
    zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
    trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
    zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
    1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
    2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
    zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
    most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
    zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
    zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
    zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
    zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
    delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
    zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
SNB
zêmeljskiSSKJ -a -o prid. (ē)
    zêmeljska stevardésa -e -e ž, člov. (ē, ẹ̑)
    delavka na letališču, ki izdaja ali preverja letalske vozovnice, skrbi za namestitev, oskrbo in udobje potnikov pred poletom in po pristanku letala: Potnikom invalidom pomagajo zemeljske stevardese, in sicer jih spremljajo od okenca za prijavo na let prek carine in kontrole potnih listov skozi izhode do letala
SNB
zénbudíst -a m, člov. (ẹ̑-ȋ)
kdor se ukvarja z zenbudizom, smerjo v budizmu, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: Zenbudist je vedno osredotočen na sedanji trenutek, predan in zaupljiv, poln sočutja, pozitivnih misli in razumevanja do vsega, kar ga obdaja E (↑)zén + (↑)budíst
SNB
ziheráštvo -a s (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
nagnjenost k izraziti previdnosti in nenaklonjenost, odpor do tveganja: Smučarju letos na tekmah vsekakor ne gre več očitati ziheraštva E ↑ziheráš
SNB
zlátiSSKJ -a -o prid. (á)
    zláta malína -e -e ž (á, í)
    nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: Film je prejel tri nominacije za najboljše kaskaderske dosežke in pet nominacij za zlato malino
    zláta maturántka -e -e ž, člov. (á, ā)
    maturantka, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Maturo je končala z odliko in si pridobila naziv zlate maturantke
    zláti maturánt -ega -a m, člov. (á, ā á)
    maturant, ki doseže izjemen splošni uspeh na maturi: Lani so na naši gimnaziji maturo opravili vsi, imeli pa smo tudi sedem zlatih maturantov, od teh sta dva zbrala vseh 34 točk
    zláti prinašálec -ega -lca [prinašau̯ca] m, živ. (á, ȃ)
    srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve: Zlate prinašalce zaradi prikupne zunanjosti in značaja najpogosteje izberejo za pomočnike invalidom, njihova prednost je še, da razmeroma dolgo živijo
SNB
zmasakrírati -am dov. (ȋ)
1. pomoriti, poklati: Tragedija se je zgodila, ko je razjarjena množica zmasakrirala begunce, ki so si poiskali zatočišče v mestu
2. razmesariti: zmasakrirati truplo z nožem; Zmasakriral mu je obraz do nerazpozavnosti
3. ekspr. uničiti, onemogočiti: Mediji so ga zmasakrirali zaradi nepreverjanja informacij in doživel je že milijonske tožbe E (↑)masakrírati
SNB
zminimizírati -am dov. (ȋ)
zmanjšati do najmanjše mogoče mere: Cilj je, da ne samo zminimiziramo, ampak optimiziramo stroške, da bomo lahko omogočili boljšo dostopnost do zdravil in poskrbeli za boljše zdravstveno varstvo naših državljanov in državljank
// pripisati manjši pomen, težo čemu: zminimizirati zadevo; skušati zminimizirati dimenzijo stavke; Varčevalec, ki podvomi o višini izplačanih obresti med preobratom v gibanju obrestnih mer, se lahko obrne na banko, ki pa včasih poskuša svojo krivdo zminimizirati E ↑minimizírati
SNB
zrelaksírati -am dov. (ȋ) pog.
narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: Dodatno se lahko zrelaksirate s poslušanjem glasbe, medtem ko vam lahko buljenje v TV in prebiranje časopisa ponovno zbijeta voljo do življenja E (↑)relaksírati
SNB
žámetniSSKJ -a -o prid. (á)
    žámetna revolúcija -e -e ž (á, ú)
    na Češkoslovaškem od 17. novembra do 29. decembra 1989 mirna, nenasilna politična revolucija, ki je povzročila prehod iz komunističnega v demokratični družbeni sistem: češkoslovaška žametna revolucija; osemnajsta obletnica žametne revolucije; Žametna revolucija je jeseni 1989 povzročila padec komunizma v nekdanji Češkoslovaški
    //     mirna, nenasilna politična revolucija, ki povzroči spremembo družbenega sistema: izpeljati žametno revolucijo; voditelj gruzijske žametne revolucije; Na prvi pogled je videti, da so voditelja z mirno žametno revolucijo odnesli privrženci opozicije, ki so skoraj tri tedne protestirali pred zgradbo parlamenta
SNB
žúrati -am nedov. (ȗ) pog.
preživljati čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurirati: žurati do jutra; hoditi žurat s prijatelji; Nameravam študirati in zraven delati, poleg tega pa še žurati, tako da se kar veselim študentskega življenja E ↑žúr
Število zadetkov: 422