Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
cimermanski -a -o (cimermanski, cimarmanski, cimpermanski) pridevnik
1. ki je povezan s cimermanom; SODOBNA USTREZNICA: tesarjev
2. ki se nanaša na cimermane; SODOBNA USTREZNICA: tesarski
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
FRAZEOLOGIJA: potegniti cimermansko mero/žnoro (čez kaj)
Celotno geslo eSSKJ
čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc]
    1. navadno v množini, ekspresivno čevelj
      1.1. navadno v množini čevlju podobno obuvalo za psa; SINONIMI: čeveljček
STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: ↑čevelj
Celotno geslo eSSKJ
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: ↑člen
Celotno geslo NESSJ
čonkelj
Celotno geslo ePravopis
Črni graben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega grabna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v porečju Radomlje
IZGOVOR: [čə̀rni grábǝn], rodilnik [čə̀rnega grábna]
Pravopis
Death Valley ~ -ja [déd véli] m, druga enota z -em zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) Dolina smrti
SSKJ²
debèr -brí in déber -bri [prva oblika dəbər] ž (ə̏ ȋ; ẹ̄)
ozka dolina s strmimi pobočji: potok teče po globoko zarezani debri; globoka, tesna deber
Pravopis
debèr -brí [də] ž -ì -- -ì -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ə̏ ȋ) |ozka dolina|
Geografija
déber -bri ž
Geografija
débrska dolína -e -e ž
Planinstvo
débrska dolína -e -e ž
SSKJ²
dèbrski in débrski -a -o [prva oblika dəbərski] prid. (ə̄; ẹ̄)
nanašajoč se na deber: debrsko dno / debrska dolina
Pravopis
dèbrski -a -o [də] in débrski -a -o (ə̏; ə̏; ẹ́; ẹ̑) ~a dolina
Celotno geslo Frazemi
dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo
SSKJ²
dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams
    dívje prisl.:
    divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
    ●     ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
SSKJ²
dnína2 -e ž (í)
nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi
Pravopis
dnína2 -e ž (í) pokr. |večja valovita dolina|
Celotno geslo eSSKJ16
dobrava -e samostalnik ženskega spola
navadno valovit ravninski svet, redko porasel z drevjem, grmovjem; SODOBNA USTREZNICA: dobrava, planjava
FREKVENCA: 9 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo ePravopis
Dofinejske Alpe
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dofinejskih Alp množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Franciji
IZGOVOR: [dofinêjske álpe], rodilnik [dofinêjskih álp]
PRIMERJAJ: dofinejski
Število zadetkov: 509