Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
plítev -tva -o prid., plítvejši (í)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva
3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev
// ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura
// ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje
● 
ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni
♦ 
agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo območje nizkega zračnega pritiska območje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief
    plítvo prisl.:
    plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice
SSKJ²
podánek -nka m (ȃgeogr.
1. najnižji del pobočja: hribi so od podanka do vrha zaviti v meglo; podanek pogorja
2. ravno dolinsko dno v gorah: dolina ima podanek, ki ga pokrivajo travniki; v podanku doline leži majhno jezero
SSKJ²
podôlžen -žna -o [podou̯žənprid. (ȏ)
vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / podolžna brazgotina na vratu podolgovata
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku
 
geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja
    podôlžno prisl.:
    podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe
SSKJ²
podôlžnica -e [podou̯žnicaž (ȏ)
knjiž. podolžna os, črta: izmeriti podolžnico; podolžnica in prečnica
♦ 
geogr. podolžna dolina
SSKJ²
pôlnoč -i [pou̯nočž (ȏ)
1. trenutek ali krajši čas v sredini noči: bližala se je polnoč; bedeti do polnoči; proti polnoči se je vrnil; prebuditi se ob polnoči; ob eni po polnoči; kmalu po polnoči sta odpotovala; zaspati malo pred polnočjo / polnoč je / polnoč bije / v prislovni rabi: polnoči je; ura bije polnoči; zbudil sem se pred polnoči pred polnočjo
2. zastar. sever: proti polnoči je dolina malo širša
SSKJ²
pomŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico
● 
knjiž. mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna
SSKJ²
popríšče -a s (í)
knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje
// dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču
● 
publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče
SSKJ²
porásel -sla -o tudi porástel -tla -o [porasəu̯; porastəu̯prid. (ā á)
pokrit s čim rastočim: gosto porasel otok; s smrekovimi gozdovi porasla dolina; vse skale so porasle z mahom / v lica je bil zagorel in porasel; prim. porasti
SSKJ²
pozabíti in pozábiti -im dov. (ī á)
1. ne imeti aktivno v zavesti: pozabiti ime ulice; naslov knjige sem že pozabil; pozabila je, da jo čakajo; pozabil je, kako se to dela; za hip kaj pozabiti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma
// zaradi tega priti v položaj, ko določena stvar ostane na prejšnjem mestu: pozabiti denarnico doma; dežnik je pozabil na vlaku
// ne znati, vedeti več česa: v tujini je pozabil materni jezik; kar se je naučil, je že vse pozabil; stare pesmi so se pozabile jih ne pojejo, ne poznajo več
2. navadno z nedoločnikom izraža, da osebek dejanja ne uresniči, ker mu potrebnost uresničitve ne pride v zavest: pozabila je kupiti kruh, naviti uro; pozabil je paziti na mleko na štedilniku; ne pozabi ugasniti luči; pozabil se je zahvaliti; ekspr. čisto sem pozabil sporočiti
3. prenehati spominjati se česa, misliti na kaj: še zdaj ni pozabil košate lipe; pozabiti prvo ljubezen, žalitev; pozabiti obljubo, na obljubo; so stvari, ki jih ni mogoče pozabiti; tistih časov ne more pozabiti; grobih dejanj ni mogel kar tako pozabiti; hitro, popolnoma pozabiti; tega ni nikoli pozabil; rada bi pozabila, kar je bilo; ljudje so že pozabili, da sta se nekoč sprla; sčasoma se vse pozabi / pozabiti na bolečino, lakoto, nevarnost; ekspr. pozabiti na ves svet / ljudje so ga kmalu pozabili; to žensko moraš pozabiti
// ekspr. oprostiti, odpustiti: dovolj neumnosti sem ti že pozabil; tega mu ni mogel pozabiti / pozabi, prosim
4. prenehati misliti na koga, skrbeti za koga: nadrejeni so nanj pozabili; otroci so pozabili starše; pozabil je na mater; zastar. pozabiti svojih roditeljev / pozabiti samega sebe, nase biti nesebičen
5. v medmetni rabi opozarja na trditev v dostavku: da ne pozabim, pošta je zate; ne pozabi, tudi tu so živeli naši predniki
● 
šalj. da še glave ne pozabiš ne bodi tako pozabljiv, raztresen; šalj. ne pozabi, kje si doma vrni se pravočasno; ob taki priložnosti ne pozabite na klobuk se pokrijte s klobukom; ekspr. na udobje kar pozabi udobja ne bo, ga ne boš imel
    pozabívši zastar.:
    pozabivši na bolečine, se je prijazno nasmehnila
     
    star. pozabivši je vtaknila ključ v žep nehote, nevede
    pozábljen -a -o:
    pozabljeni grobovi; prepir je bil hitro pozabljen; kolovrat leži pozabljen na podstrešju; vse je pozabljeno
     
    ekspr. od vsega sveta pozabljena dolina dolina, v katero pride, zaide le redkokdo; sam.: ne obujaj pozabljenega
SSKJ²
precepíti in precépiti -im dov. (ī ẹ́)
1. ponovno cepiti: hodil je po sadovnjaku in gledal, katera drevesa bo treba precepiti; precepiti trto; šipek je precepil z žlahtno vrtnico
2. cepiti ciljno skupino na določenem območju proti določeni bolezni, navadno v določenem roku: celotno vojsko so precepili proti tropskim boleznim; odločili so se precepiti vso populacijo / precepiti otroke, prebivalstvo
3. knjiž. razdeliti, razcepiti: naplavina je precepila potok; tam se dolina precepi / vihar je precepil vrh macesna preklal, razklal; megle so se precepile pretrgale
    precépljen -a -o:
    precepljena kultura; precepljeno drevje / precepljeno prebivalstvo
SSKJ²
prêdol in predól -óla [tudi predou̯m (é ọ́; ọ̑)
zastar. stranska dolina: doli in predoli
SSKJ²
predóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na predor: predorna odprtina
♦ 
geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih
SSKJ²
prelómnica -e ž (ọ̑)
1. nav. ekspr., s prilastkom kar povzroči veliko spremembo v čem: vstop v šolo je važna, velika prelomnica v otrokovem življenju; sprejem zakona je pomenil zgodovinsko prelomnico / mehanizacija predstavlja odločilno prelomnico v kmetijstvu
2. knjiž., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova; prehod, prelom: to se je zgodilo na prelomnici devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomnici starega veka v srednji vek
3. geol. črta, ob kateri se prelomi del zemeljskega površja: dolina ob prelomnici
● 
publ. tudi v njihovem mišljenju je prišlo do prelomnice njihovo mišljenje se je spremenilo; zastar. splazil se je v prelomnico razpoko; ekspr. zavedal se je, da je njegovo življenje na prelomnici da se bo moral dokončno odločiti glede zanj pomembne stvari
♦ 
anat. črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec
SSKJ²
prestírati -am nedov. (ī ȋknjiž.
1. pregrinjati, pogrinjati: gospodinja je prestirala postelje; pod sedla so prestirali pisana prestirala
2. prekrivati, pokrivati: debela plast snega je prestirala polja; dolina se je začela prestirati z meglo
SSKJ²
prevetríti -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ī í)
1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane
2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje
    prevetrèn -êna -o:
    dobro prevetrena dolina
SSKJ²
prodóren -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki lahko prodre: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno
2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje
3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster
♦ 
geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika
    prodórno prisl.:
    prodorno misliti
SSKJ²
prvobíten -tna -o prid., prvobítnejši (í īknjiž.
1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev
 
ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala
2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla
SSKJ²
razsèg -éga m (ȅ ẹ́)
knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov
SSKJ²
résda1 člen. (ẹ̑)
1. izraža podkrepitev trditve; res: ta dolina je resda lepa
2. izraža rahlo omejitev, pridržek: zamisel je resda dobra, samo izvedljiva ni
3. izraža soglasje, pritrditev: hudo je, resda; resda, tako je rekel
SSKJ²
rôka -e in ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó)
1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice
// del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo
// notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv / kot označba na pošiljki v roke XY
2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom
// nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko na hitro
3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci
4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno
5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju
6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke
// izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira
7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem
// v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; prevzeti oblast iz rok ljudstva; mesto je v rokah vojske / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah
8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog
9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki
10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok
● 
ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; grad. žarg. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ 
elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; robotska roka naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe
Število zadetkov: 509