Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?
Zadetki iskanja
Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.
Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.
https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf
Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).
Kaj menite?
P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906
Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.
Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?
Zanima me pravilna oblika rabe samostalnika čas v povedi: Čas imate do četrtka. ali Časa imate do četrtka.
Je torej pravilna uporaba v četrtem ali drugem sklonu? Meni osebno nekako bolj "sede" čas, vendar, če stavek malo predrugačim in uporabim namesto četrtka besedo npr. dovolj, potem je pravilna uporaba v drugem sklonu: časa imate dovolj.
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:
Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.
A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?
Podoben primer je tudi "dno jezera":
Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.
A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:
Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.
Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.
Kaj vi menite?
Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?
V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji
Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?
V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...
Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?
S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:
»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm
V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?
Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imetimetuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk.
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.
Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.
Že nekaj časa razmišljam, kako in zakaj se beseda konjiček uporablja kot sopomenka besede hobi za označevanje prostočasne dejavnosti. Mi lahko, prosim, pomagate?
Zanima me, kako je nastal priimek Slokar in kako Slejko. V slovarjih in na spletu ne najdem nič uporabnega.
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »