Zanima me, ali je pravilna raba Ne bom uspel uporabiti kart. Opozorjen sem namreč bil, da ta zapis ni pravilen in da bi se moral izraziti nekako takole: Ne bo mi uspeli uporabiti kart. Zanima me torej, ali sta možni obe obliki oziroma zakaj prva oblika ni ustrezna.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Zakaj mi odsvetujejo rabo zveze »ne bom uspel ...«?
Jezikovna
Zakaj »modroslovje«, zakaj ne »razpravoslovje«?
Namesto čudaške besede modroslôvje (tj. filozofíja) predlagam novo tvorjenko, in sicer razpravoslôvje.
Jezikovna
Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?
Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.
Jezikovna
Zakaj ne »kovib«?
Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"
Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?
Jezikovna
Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Jezikovna
Zakaj pravopis navaja zvezo »vlak se je iztiril« in ne »vlak je iztiril«?
Glede na to, da ste specialisti za jezik imam za vas vprašanje.
Namreč v vseh medijih se pojavlja izraz Vlak se je iztiril. Po moje je to popolnoma napačen izraz. Namreč, vlak nima ne "rok" ne "nog", ne kakšnega drugega "orodja", da bi sam sebe iztiril, kot bi lahko razumeli iz izraza ... se je iztiril. Precej bolj pravilno bi bilo: *Vlak je iztiril zaradi ... *. Podobno ne rečemo: stikalo se je izklopilo - ker se samo ne more izklopiti (razen posebnih vrst stikal seveda!). Kako to napačno uporabo razlagate jezikoslovci? Se te napačne uporabe ne da izbrisati iz pravopisa?
Jezikovna
Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Jezikovna
Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?
Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.
Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.
Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.
Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Jezikovna
Zapis imena japonskega otoka »Iwo Jima«
Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).
Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.
Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].
Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?
V naprej hvala in lep pozdrav.
Jezikovna
Zapis intervalov in akordov v besedilu
Kako se pravilno zapiše zaporedje tonov v akordu, kadar to omenimo v besedilu? Na primer: Učenec zaigra akord c1-e1-g1.
Katera od spodnjih možnosti je pravilna (št. 1 naj bi bila izpisana 'podpisano', a obrazec tega ne omogoča)? c1-e1-g1 c1–e1–g1 c1 – e1 – g1
Jezikovna
Zapis japonskih, kitajskih, ruskih ... osebnih, zemljepisnih imen
Nenenhno se pojavljajo težave pri zapisu npr. japonskih, kitajskih, ruskih, ukrajinckih ... imen v slovenščini. Založbe, prevajalci, tudi tujci v Sloveniji, katerih imena zapisujemo, pogosto vztrajajo pri izvirnem/angleškem načinu zapisa. Kako torej zapisati npr. Yu Hua ali Ju Hua (v knjižnem prevodu je prva različica) ali pa Tatsuya Yada ali Tatsuja Jada, Nadya Bychkova ali Nadja Bičkova?
Jezikovna
Zapis koordinat
Zanima me, kako se pravilno zapisuje koordinate v koordinatnem sistemu. x-koordinata, y-koordinata, če ne želim obrniti besednega reda? Ali x koordinata?
Jezikovna
Zapisovanje desetletij v stoletju
Zanima me, kakšen je standard zapisovanja za primer 1780 leta.
Torej:
- v 1780-ih letih
- v 1780. letih
- v 80. letih 18. stoletja
- v osemdesetih letih 18. stoletja
Kateri zapisi so pravilni? Kateri se preferirajo in kje se preferirajo?
Jezikovna
Zapisovanje ruskih priimkov s sestavino -штейн
Zanima me, kako zapisujemo ruske priimke, ki so sestavljeni iz nemških ali jidiš korenov in se končajo na -штейн, npr. Ротштейн, Рейтштейн, Рубинштейн, Эпштейн, Вайнштейн, Гликштейн? Ali je prav, da jih zapišemo, kot da so prevzeti iz nemščine, npr. Rubinstein?
Jezikovna
Zapis pozdrava »živijo«
V knjigah in časopisih najpogosteje srečujem obliko pozdrava živjo, toda v SSKJ-ju obstaja zgolj živijo. Tudi moja prijateljica lektorica mi vztrajno moje živjo, kadar jih napišem v kakšnem tekstu, ki ji ga dam za pregledat, spreminja v živijo.
Kako je s tem?
Je možno, da živjo uporabimo v tekstih/knjigah, ki so modernejše, bolj »populistične"?
Jezikovna
Zapis »QR-kode« (z vezajem ali brez vezaja) ter naslov knjige »Kje pa vas jezik žuli?«
Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?
Jezikovna
Združevanje samostojnih kratic: »Študentski svet Univerze v Ljubljani« in »študentski svet fakultete«
Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.
Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.
Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.
Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.
Jezikovna
Zemljepisna imena in velika začetnica v angleških besedilih
Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?
Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?
Recimo:
- Arja vas
Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas
Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?
Jezikovna
Zloženke s števnikom npr. »štiri-,« »četvero-«
V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 14
- 15
- 16
- 17
- 18
- Naslednja »
Število zadetkov: 343
Dostopnost