kêgelj tudi kégelj -glja m (é; ẹ́)
kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / premagali so jih za štirinajst kegljev
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
kégelj -glja m
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
kegelj -glja m kegelj: Imate S. Roſſenkranz molit, inu nikar burffle, inu kegle tož. mn. okuli metat (II, 318) ← srvnem. kegel ‛kegelj, stožec’
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
eSSKJ
kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče]
ETIMOLOGIJA: ↑kegelj
- igrišče za kegljanje
ETIMOLOGIJA: ↑kegelj
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
králj -a m (á)
1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev
// kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla
3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj
4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja
● star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
♦ igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja
1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev
// kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla
3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj
4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja
● star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
♦ igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja
SSKJ²
tŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno
2. na rahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem na rahlo sunil
// narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje
3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela
4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti
1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno
2. na rahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem na rahlo sunil
// narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje
3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela
4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti
Pravopis
tŕkniti -em dov. tŕknjen -a (ŕ ȓ) Samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; trkniti koga/kaj Oven ga je hotel ~; ~ sošolca s komolcem; trkniti kaj ob kaj ~ jajce ob mizo; Krogla je trknila ob kegelj; trkniti na kaj ~ ~ okno; trkniti po čem s prstom ~ ~ mizi; trkniti z/s kom/čim ~ z nevesto
tŕkniti se -em se (ŕ ȓ) Avtomobila sta se trknila |zadela|
tŕkniti se -em se (ŕ ȓ) Avtomobila sta se trknila |zadela|
Število zadetkov: 15
Dostopnost