Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zadovoljíti -ím dov., zadovóljil (ī í) 
  1. 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim
  2. 2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce; ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca; odgovor ga ni zadovoljil; noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo
  3. 3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila
    zadovoljíti se z orodnikom  biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: bil je v taki stiski, da bi se z vsem zadovoljil; zamudniki so se morali zadovoljiti s tem, kar je ostalo
    zadovoljèn -êna -o: čustveno zadovoljen človek; zadovoljene potrebe
SNB
zadrogírati se -am se dov. (ȋ)
1. omamiti se z mamili: Niso prišli na delo, ker so se minulo noč zadrogirali in napili
2. postati zasvojenec z mamili; zafiksati se (2): Lahko bi se zadrogiral, tako pa sem v življenju vendarle nekaj ustvaril E ↑drogírati se
SSKJ
zadržáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. s prijemom ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: hotel je planiti pokonci, ko ga je zadržala trda roka; zadržal ga je, da ni omahnil v prepad / zadržal je konja, da sem stopil na voz; zadržal je psa, da ni planil nanj / zadržal je nihalna vrata, da je lahko vstopila
  2. 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: zadržal je kotaleč se kamen; podstavili so coklo, da bi zadržala vagon / jez je zadržal, kar je neurje odneslo v reko / zadržali so sovražnikove tanke
  3. 3. narediti, da kaj ne izteka, odteka: z dlanjo je zadržal vodni curek; pritisnil je na žilo, da bi zadržal kri / zadržati solze / zadržati vodo zavestno ne izprazniti sečnega mehurja; pren. zadržati življenje
  4. 4. povzročiti, da kaj ne more skozi: filter zadrži trdne delce / smrekove veje zadržijo dež
  5. 5. narediti, da se kaj ne širi
    1. a) na večjo površino: z brisalko je zadržala razlito tekočino
    2. b) v okolico: ta prst zadrži veliko vlage / peč zadrži toploto
  6. 6. narediti, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadržati pismo; zadržati pošiljko zaradi kontrole
  7. 7. z glagolskim samostalnikom narediti, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša je zadržala rast; zadržati gospodarski razvoj / zadržati epidemijo
    ♦     jur. zadržati postopek
  8. 8. z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadržati izplačilo; zadržati izvršitev kazni; zadržati zvišanje cen
  9. 9. narediti, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadržati jezo, radovednost, sovraštvo
    // z glagolskim samostalnikom ne narediti tega, kar določa samostalnik: zadržati dih, jok, smeh / zadržati korak
  10. 10. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: zadržal ga je, da mu je razložil svoj načrt; zadržati koga na kosilu
    // s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti na določenem mestu: zadržati koga na policiji, v bolnišnici; v lepem vremenu ga nič ne more zadržati v stanovanju
    // povzročiti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: jutri se bo vrnil, če ga kaj posebnega ne bo zadržalo; nič ga ni moglo zadržati, da ne bi izpeljal svojega načrta
  11. 11. publ. obdržati: nekaj stvari je zadržal, drugo je razdelil / divizija mora obmejno področje zadržati v svojih rokah / zadržati funkcijo, privilegije / zadržati enako stopnjo rasti dohodkov kot prejšnje leto / zadržati posel
    zadržáti se 
    1. 1. s prislovnim določilom ostati daljši čas kje: rad se je zadržal pri nas; spotoma se bomo zadržali v Postojni / otroci so se dalj časa zadržali pri slonih / predsednik se je z gosti zadržal v daljšem pogovoru
    2. 2. publ. določen čas obravnavati: na seji so se zadržali zlasti ob premajhni delavnosti nekaterih članov; zadržimo se pri tem pojavu, vprašanju
    3. 3. ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: novica ga je zelo vznemirila, toda zadržal se je; ob pogledu na kraj nesreče se ni mogel zadržati
    4. 4. s prislovnim določilom izraziti, pokazati tako razpoloženje, odnos do ljudi, okolja, kot ga izraža določilo: spoštljivo se zadržati do koga, proti komu; glej, da se boš dobro zadržal; lepo se zadržati
      ●       redko preperel list se je zadržal v travi od prejšnje jeseni je ostal; publ. ime manufaktura se je zadržalo do danes je ostalo, se je ohranilo; star. zna se zadržati se vesti
    zadržán -a -o 
    1. 1. deležnik od zadržati: zadržana žival je silila naprej; pismo je bilo zadržano
    2. 2. ki svojih misli, čustev ne izraža v izraziti, opazni obliki: zadržan človek; do nje, proti njej je bil vljuden, toda zadržan / biti zadržane narave; zadržano vedenje / zadržan glas, obraz
      // ki ni jasen, izrazit: zadržan smeh; zadržano veselje
    3. 3. ki izraža (delno) omejitev soglašanja s čim: zadržana kritika; zadržano mnenje / doživeli so zadržan sprejem nenaklonjen, odklonilen
    4. 4. ki ne vzbuja pozornosti: zadržane barve / zadržana obleka
    5. 5. v povedni rabi ki mora biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: jutri ne bo prišel, ker je zadržan; prisl.: zadržano govoriti, hvaliti; zadržano naklonjen
      ♦       muz. zadržano označba za spremembo hitrosti izvajanja ritenuto; označba za hitrost izvajanja sostenuto; sam.: v njem je nekaj umirjenega in zadržanega
SSKJ
zadrževáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: zadrževal ga je, da ne bi padel / zadrževal je konja, ko sem stopal na voz
  2. 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: nekaj trenutkov je zadrževal deblo, da ne bi zdrsnilo navzdol / zadrževati je moral preganjalce, medtem ko so tovariši bežali / počasna vozila zadržujejo promet
  3. 3. delati, da kaj ne izteka, odteka: zadrževati kri s pritiskom na žilo / zadrževati solze
  4. 4. povzročati, da kaj ne more skozi: filter, mreža zadržuje trdne delce / izolacija na zunanji strani stene zadržuje vlago
  5. 5. delati, da se kaj ne širi
    1. a) na večjo površino: korenine zadržujejo prst, da je veter ne odnaša
    2. b) v okolico: mah zadržuje vlago / šamot dobro zadržuje toploto
  6. 6. delati, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadrževati pošiljke na carini
  7. 7. z glagolskim samostalnikom delati, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša zadržuje rast; neustrezna zakonodaja zadržuje gospodarski razvoj
  8. 8. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadrževati izplačilo zaslužka / ekspr. zadrževati zlom države
  9. 9. delati, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadrževati jezo; veselje je težje zadrževati kakor žalost
    // z glagolskim samostalnikom ne delati tega, kar določa samostalnik: zadrževati dih, jok, kašelj / zadrževati korak
  10. 10. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: odšel je, čeprav so ga gostitelji zadrževali / ni mogel priti, ker so ga zadrževali neodložljivi opravki
    // povzročati, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: nič ga ni zadrževalo, da ne bi mogel napraviti, kar je hotel; sram ga je zadrževal, da ni vsega povedal
  11. 11. s svojo prisotnostjo, ravnanjem ovirati koga pri njegovem delu: tu sediš samo zato, da me zadržuješ; kaj me zadržuješ s tako nepomembnimi stvarmi; ne bom te zadrževal, samo nekaj nujnega ti moram povedati
    zadrževáti se 
    1. 1. s prislovnim določilom ostajati daljši čas kje: v mestu se je zadrževal tri dni / v dolini se je cel dan zadrževala megla / poleti se zadržujejo na deželi stanujejo, živijo
    2. 2. ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: izrečene besede so ga jezile, toda zadrževal se je; ob tolikšni nesramnosti se ni mogel več zadrževati
      ●       publ. na seji so se dlje zadrževali pri tem vprašanju so ga dalj časa obravnavali
    zadrževáje: zadrževaje jezo je zapustil sobo
    zadržujóč -a -e: prisluškoval je, zadržujoč dihanje; prisl.: ravnati zadržujoče
    ♦     muz. zadržujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja ritardando
    zadrževán -a -o: zadrževan jok
SSKJ
zagluševáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: tuljenje vetra je zagluševalo trušč podirajočih se stavb / niso dosti govorili, ker jih je zagluševal ropot glušil
SSKJ
zagodrnjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ko je to slišal, je jezno zagodrnjal / zagodrnjala je nad njim, ker ni zaprl vrat za seboj
  2. 2. nerazločno, momljaje reči: v odgovor je samo nekaj zagodrnjal
SSKJ
zagrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. z grebenjem zakrivati, pokrivati: pes zagreba kost / koplji, jaz bom pa zagrebal / ker je bilo mrličev dosti, so jih samo zagrebali
  2. 2. ekspr., s prislovnim določilom dajati, potiskati kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebati obraz v blazino / zagrebati roke v lase
SSKJ
zahladíti -ím dov., zahládil (ī í) knjiž.  
  1. 1. hladno zapihati: čez polje je zahladil veter
  2. 2. brezoseb. shladiti se, postati hladno: zunaj je zahladilo / ogrnil si je plašč, ker ga je zahladilo ker je začutil hlad
SSKJ
zahodíti -hódim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. s hojo, hojenjem pritisniti navzdol: zahoditi prst okoli drevesca / zahoditi kovanec v tla
    // s hojo, hojenjem narediti, povzročiti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zahoditi zavihan rob preproge
  2. 2. s hojo, hojenjem zabrisati, odpraviti: zahoditi v pesku narisane črte
  3. 3. s hojo, hojenjem poškodovati: čevljev ne vzamemo nazaj, ker ste jih že zahodili
  4. 4. s hojo, hojenjem nekoristno porabiti: zahoditi cel dan
    ●     star. varuj se, da kje ne zahodiš zaideš; star. vstal je in zahodil dalje šel
    zahójen -a -o 
    1. 1. deležnik od zahoditi: zahojena trava
    2. 2. žarg. potrt, pobit: zahojen človek
      // zgrešen, zavožen: zahojeno življenje
SSKJ
zahrípati -am in -ljem dov. (í ī, í) 
  1. 1. hripavo reči, povedati: ne hodi tja, je zahripal
  2. 2. redko postati hripav: ker je dosti govoril, je zahripal / glas mu je zahripal
    zahrípan -a -o: zahripan glas
SSKJ
zaklánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite: zaklanjati sadike z vejami / med pohodom so zaklanjali puške pod šotorska krila
  2. 2. star. ščititi, varovati: gore zaklanjajo deželo pred burjo / zaklanjati se s ščitom
  3. 3. star. zakrivati: vas se ne vidi, ker jo zaklanja gozd / s telesom zaklanjati luč
    zaklánjati se star.  skrivati se: otroka sta se zaklanjala za materjo / zaklanjati se pri znancih
SSKJ
zakláti -kóljem dov., zakôlji zakoljíte (á ọ́) 
  1. 1. pripraviti prašiča za hrano: prašiče zredijo in zakoljejo doma
  2. 2. ubiti (domačo) žival za hrano, navadno z nožem: zaklati kokoš / prisilno zaklati zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda
    // ekspr. ubiti, umoriti, navadno z nožem: v pretepu so ga zaklali; zaklati se s kuhinjskim nožem
  3. 3. žarg. zelo prizadeti, povsem onemogočiti koga: z razkritjem resnice ga bom zaklal / visoke cene so nas zaklale / zaklal sem se, ker sem mu verjel prišel sem v neprijeten, neugoden položaj
    zaklán -a -o: zaklana žival
SSKJ
zakováti -kújem dov., zakovál (á ú) 
  1. 1. s kovanjem narediti
    1. a) da je kaj trdno spojeno: zakovati plošči / zakovati obroč, okov / zakovati spoj / zakovati vrata
      ♦       teh. zakovati kovico
    2. b) da je kaj trdno nameščeno: zakovati nože na pripravi
      // nekdaj vkovati, prikovati: zakovati ujetnike v verige / zakovati obsojenca v ječo
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kaj zaradi zamrznitve v položaj, ko se ne more premikati: mraz zakuje ladje v led / huda zima je zakovala reko reka je zamrznila
  3. 3. ekspr. začeti udarjati, tolči: na deblu je zakovala žolna / po njem je zakovala bolečina
  4. 4. z zabitjem žeblja v živi del kopita napačno podkovati: zakovati konja
    ●     ekspr. spanec mu zakuje oči trdno zapre; ekspr. žila na vratu mu zakuje močno zabije; ekspr. zakovati cene ustaliti jih na določeni višini; ekspr. zakovati najlepša leta v podkve, verige jih porabiti za kovanje podkev, verig
    zakován -a -o: konj šepa, ker je zakovan; v led zakovana reka
    ●     v konico zakovan drog s kovanjem oblikovan
SSKJ
zakŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri
    // povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo
  2. 2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo vroče tekočine postati v zunanji plasti trši, v notranjosti pa ostati mehek: pražiti jetra na olju, da zakrknejo
    // dati kaj za krajši čas v vrelo, zelo vročo tekočino, da postane zunanja plast trša, notranjost pa ostane mehka: zakrkniti pečenko, ribe; zakrkniti kaj v vreli masti, vodi
  3. 3. ekspr. postati strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztrajati v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: nekateri so se omehčali, on pa je še bolj zakrknil; ker so ga zmerjali, se je zakrknil in ne govori več / srce mu zakrkne in nobena reč ga ne gane / zakrkniti v hudobiji, molku
    // narediti, povzročiti, da postane kdo tak: storjena krivica ga je zakrknila / to doživetje mu je zakrknilo srce, značaj
  4. 4. ekspr. postati tog, vztrajno se ohranjajoč v določenem stanju: mišljenje mu zakrkne; njegove slabosti so se na starost še bolj zakrknile; sovraštvo v njem se zakrkne
    ●     knjiž., redko rad zatisne oko in zakrkne uho noče videti, opaziti in slišati česa; ekspr. zakrkniti srce postati nedovzeten za čustva; ekspr. obraz mu je zakrknil v hudoben izraz dobil je hudoben izraz
    zakŕkniti se v zvezi zakrkniti se vase  zapreti se vase: zakrkniti se vase in molčati; užaljen se zakrkne vase
    zakŕknjen -a -o 
    1. 1. deležnik od zakrkniti: zakrknjen človek; zakrknjen v zlu; zakrknjena jeza
    2. 2. ekspr. ki vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: zakrknjen grešnik, lažnivec / zakrknjen samec, skopuh / zakrknjeno vedenje
      ●       zastar. v rasti zakrknjeno drevo zakrnelo; prisl.: zakrknjeno molčati, tajiti
SSKJ
zakvartáti -ám dov. (á ȃ) s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo
    zakvartáti se 
    1. 1. postati kvartopirec: ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal
    2. 2. zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo: v gostilni sta se zakvartala
SSKJ
zaletávati se -am se nedov. (ȃ) 
  1. 1. hitro se premikajoč prihajati v sunkovit dotik s čim: iz objestnosti se zaletavati v mimoidoče; v temi so se zaletavali v stole, zaboje; vešče se zaletavajo v svetilko
    // udarjati s hitro vozečim vozilom ob kaj: opiti vozniki avtomobilov se pogosto zaletavajo v ograjo; zaletavati se z avtomobili
  2. 2. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotevati česa, delati kaj: ne zaletavajte se, ampak dobro premislite, ker bo veliko stroškov / zaletavati se iz neumnosti v neumnost
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izražati pomisleke o čem: javno se zaletavati v program / članek se zaletava v odločitev oblasti / ta fant se zaletava v vsako dekle jo nadleguje
    zaletavajóč se -a -e: zaletavajoče se kroglice; prisl.: zaletavajoče se česa lotevati
    ●     zaletavajoče govoriti, hoditi neenakomerno hitro, sunkovito
SSKJ
zamériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. vzpostaviti do koga negativen, odklonilen odnos zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: nikar ne zameri, ne smejem se tebi; nisem mu zameril, saj ni mislil nič hudega; če ga ne boš povabil, ti bo zameril; zameril sem vam, ker me niste obiskali; hitro zameri / on rad zameri je zamerljiv; hudo, zelo zameriti
    // sprejeti kaj kot neprimerno, žaljivo: vsako besedo zameri; če kaj zameri, tudi hitro odpusti; zameril jim je, da ga niso obvestili / kot vljudnostna fraza pa nikar kaj ne zamerite
  2. 2. v medmetni rabi izraža vljudnost
    1. a) pri nagovoru: ne zamerite, rad bi vas še nekaj vprašal; star. ne zamerite moji radovednosti, od kod prihajate
    2. b) pri ugovarjanju, zavrnitvi: ne zamerite, to ne bo držalo; ne zameri, ampak vsega imam dovolj
      // izraža opravičilo: ne zamerite, če sem nekoliko pozen; ne zameri, nisem mislil tako hudo
      // izraža začudenje, nejevoljo: ne zamerite, tega pa res ne razumem; ne zameri, to je pa že preneumno
    zamériti se z neprimernim, žaljivim ravnanjem povzročiti pri kom (trajnejši) negativen, odklonilen odnos: zameriti se sodelavcem, sosedu; vsem, pri vseh se je zameril
    // povzročiti pri kom (trajnejši) negativen, odklonilen odnos: ne ve, s čim se je tako zameril / kaj se ti je tako zamerilo, da ne prideš več na obisk; ekspr. šola se mu je dokončno zamerila; brezoseb. zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo
SSKJ
zamudíti -ím dov., zamúdil (ī í) 
  1. 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure
    // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor
    // zaradi prepoznega prihoda kam ne dobiti več česa kje: zamuditi avtobus, vlak / pog. cenejše blago si že zamudila ne moreš ga kupiti, ker je že razprodano
    ●     ekspr. zamuditi zadnji vlak ne izkoristiti zadnje priložnosti
  2. 2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno: hitela je, da ne bi zamudila; čas je, da greš, sicer boš zamudil; zamuditi h kosilu; precej, veliko zamuditi
  3. 3. nepreh. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad je letos zamudila
  4. 4. ne narediti česa, ne začeti delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi s plačilom davka, prispevka / zamuditi rok
    ♦     šport. zamuditi start
  5. 5. ekspr. ne doživeti, ne narediti tega, kar bi lahko v določenem času: spoznal je, da je v življenju veliko lepega zamudil / nič nisi zamudil, ko te ni bilo nič posebnega, zanimivega se ni zgodilo
    // ne izrabiti, ne izkoristiti: zamuditi ugoden čas za gradnjo hiše / zamuditi priložnost, trenutek
  6. 6. ekspr. povzročiti, da se za koga ali kaj porabi določen čas: naloga ga zamudi kaki dve uri; popravilo me je dolgo, veliko zamudilo
    zamudíti se 
    1. 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: letos se je setev zamudila
    2. 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi se na poti; žena se je zamudila pri šivilji; v trgovini smo se zamudili / zdravnik se je pri bolniku precej zamudil
      // ostati, zadržati se kje: tam se bova zamudila kako uro; na sprejemu se je zamudil do polnoči
    3. 3. v zvezi s s, z porabiti za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi se z malenkostmi; zamuditi se z oblačenjem otrok / z iskanjem podatkov se je zamudil več let; uslužbenka se je s stranko zamudila pol ure
    zamujèn -êna -o: nadomestiti zamujen čas; zamujeni dnevi; lepa priložnost je bila zamujena; s tem še ni bilo vse zamujeno
    ●     minuta zamujena ne vrne se nobena zamujeno se ne da nadomestiti; sam.: nadomestiti, popraviti zamujeno; prav nič še ni zamujeno
SSKJ
zanímati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. vzbujati pri kom hotenje, željo
    1. a) vedeti, izvedeti kaj: novica ga ni zanimala; bolj ko so mu resnico prikrivali, bolj ga je zanimala / zanima me mnenje drugih o tem; zanima me, o čem sta se pogovarjala / kaj pa je hotel? Zanimalo ga je, kje je oče vprašal je
    2. b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanima ga glasba, šah; študiral bo matematiko, ker ga zelo zanima / ta pojav, problem strokovnjake že dolgo zanima / otroka zelo zanimajo pravljice rad jih bere, posluša; zanimajo ga živali / samotar je, drugi ljudje ga ne zanimajo ne vzbujajo v njem želje imeti stike z njimi; ekspr. ženske ga ne zanimajo preveč ne vzbujajo v njem potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
    3. c) dobiti, imeti kaj: zanima ga ta hiša, parcela / sporoči, če te ta služba še zanima / nobene druge ne mara, samo tisto dekle ga zanima
  2. 2. ekspr., navadno z nikalnico izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: tvoji razlogi me ne zanimajo; to me nič, niti malo ne zanima; ne zanima me, kaj govorijo ljudje
  3. 3. publ. tikati se česa, zadevati kaj: gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce; ti problemi zanimajo nas vse; državnika sta se pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi
    zanímati se 
    1. 1. imeti, kazati hotenje, željo
      1. a) vedeti, izvedeti kaj: zanimati se za vesti s fronte; zanimati se za vzroke nesreče / včeraj se je nekdo zanimal zate je povpraševal po tebi
      2. b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanimati se za filozofijo, šport; za politiko se ne zanima / že od malega se zanima za avtomobile / ti starši se premalo zanimajo za otroka premalo skrbijo zanj; ne zanima se za sosede ne želi imeti stikov z njimi
      3. c) dobiti, imeti kaj: več prosilcev se zanima za to službo, stanovanje / kupci se zelo zanimajo za te izdelke povprašujejo po njih
        // zanimati se za nakup zemljišča
    2. 2. publ. prizadevati si, zavzemati se: zanimati se za gradnjo nove ceste, železniške proge
    zanimajóč -a -e: poslušal jih je, zanimajoč se za podrobnosti o dogodku
SSKJ
zapahníti in zapáhniti -em, tudi zapáhniti -em dov. (ī á; á ā) 
  1. 1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata
    // s takim dejanjem narediti, da notranjost česa ni dostopna: zapahniti omaro, sobo
    // star. zamašiti, zadelati: zapahniti špranje, vrzeli; odvodni jaški so se zapahnili
  2. 2. star. z močnim sunkom vreči: segel je po sulici, da bi jo zapahnil v nasprotnika / zapahniti se v boj
  3. 3. nar. povzročiti pri kom občutek sitosti, da česa ne more, ne želi več uživati: ne jej potice, ker te bo zapahnila; brezoseb. zapahnilo se mu je
    ●     star. nenadoma se obema beseda zapahne oba umolkneta
    zapahníti se in zapáhniti se, tudi zapáhniti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahnila se je v sobo in zaspala
    zapáhnjen -a -o: tesno zapahnjene naoknice; zapahnjena okna, vrata
    ●     publ. vrata osrednjega gledališča so bila zanj zapahnjena niso ga sprejeli na delo v njem
Število zadetkov: 803