Zadetki iskanja
Pleteršnik
samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
Pleteršnik
sənjmíšče, n. 1) der Marktplatz; — 2) der Kirchplatz, Cig., Jan.; (ker o "senjmih" [an Kirchweihfesten] tam senjmarske kolibe stavijo), Polj., Celovška ok.
Pleteršnik
sfrfráti 2., -ȃm, vb. pf. aufflattern, Mur., Cig.; ni ustrelil nobene race, ker je vsaka sfrfrala iz tolmuna, Jurč.; eilig sich entfernen: kar sfrfrala je iz hiše, jvzhŠt.; (nam. vzf-).
Pleteršnik
sicèr, adv. 1) sonst, andernfalls; plačaj, sicer bo druga, Mur.; anders: ako sicer hočemo zveličani biti, Krelj; — übrigens, im übrigen; sicer te pa nihče ne sili; — 2) zwar: dal bi mu sicer, pa mu ne upam; on je sicer priden, pa kaj pomaga, ker nima dobre glave.
Pleteršnik
sklę̑ničar, -rja, m. 1) der Glaskrämer, Cig.; — 2) krvi sit klop, (ker je napet kakor sklenica), Podkrnci-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
skomnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) trauern, wehklagen, C.; bližnji in daljnji skomnijo, ker so preljubega Z. na oder dejali, Slom.; — 2) lüstern sein, sich sehnen, Cig., C.; s. za čim, nach etwas gieren, sich sehnen, ogr.-C.
Pleteršnik
skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.
Pleteršnik
smodíti, -ím, vb. impf. sengen; s. se, versengt, angebrannt werden: kaša se smodi, Mur.; nekaj se smodi, ker tako po smodu diši, jvzhŠt.
Pleteršnik
spojȃłnik, m. die Nestwurz (neottia nidus avis), (ker to zelišče dajo živini, kadar se neče pojati), (-avnik) Erj. (Torb.).
Pleteršnik
strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
strẹ̑harica, f. = strigalica, der Ohrwurm ("ker je rada v slamnatih strehah"), Vas Krn-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.-Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
Pleteršnik
šọ̑la 2., f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.-Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
Pleteršnik
teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
Pleteršnik
ulȋtka, f. = necepljena hruška (rada se umehča in potem se v ustih "uliva", ker je zelo sočna), Lašče, Pod Nanosom-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
urmeníca, f. = bezgavka 3), eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Podkrnci-Erj. (Torb.); ("podstava utegne biti laška beseda: vérmine, f. črv, ker mislijo morebiti, da je v bezgavki črvič ali ogrec, kakor po navadi v mnogih tacih buškah", Erj. [Torb.]).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
vdȋlj, adv. 1) nach der Länge, ogr.-C., Mik.; = vzdolž, ogr.-Raič (Nkol.); (praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vę̑drnica 2., f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Goriška ok.-Erj. (Torb.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 115
Dostopnost