Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
podvizati -am dov. 1. spodbuditi: en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati, te druge podvisat nedol. kroh ſi shlushit ǀ Vaſs podviſa 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa 3. ed. hodit ǀ nuzh, inu dan ſe bodo fliſſali, inu skerbeli, edn tiga drugiga podvisali del. mn. m, inu opominali 2. podvizati se, pohiteti: poduiſajmo vel. 1. mn. na Hrib Calvariæ, zhe hozhemo v' prizho biti ǀ sa Teſtament podvisaio 3. mn., ali na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli ǀ podvisai vel. 2. ed. inu nikar neodnashai ǀ Tezi, podvisaj vel. 2. ed. na pomozh tvojmu priatelu ǀ Ta kateri bo pomagal, inu podviſal del. ed. m to Zerku dokonzhati
Svetokriški
razjeziti se -im se dov. razjeziti se: ſuperno ſe resjeſim 1. ed., tagotim, kolnem preklinam ǀ ſe reſieſish 2. ed., ter tezhesh tvojga blishniga toshit ǀ ſe resjeſish 2. ed., reserdish, de nemoresh vezh od njega shlishat ǀ sakaj ſe tulikajn krat reſiesish 2. ed. ǀ kadar edn ſe reſieſi 3. ed., ſe neshona s' temy nernasramnishi beſſedamy smeriat ǀ kadar edn ſe reſiesi 3. ed., sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet, inu shentovati Boga ǀ ſe resjeſi 3. ed., inu v' njega ſtreli ǀ kramar ſe resjesj 3. ed., popade palzo sazhne oſla goislat ǀ K'sadnimu neuolna rata, ſe reſijeſi 3. ed., s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ ſe je bil taku mozhnu reſerdil, inu reſieſil del. ed. m, de je bil pamet sgubil ǀ on ſe je bil resjesil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ zhes njega ſo ſe bily resjeſili del. mn. m
Svetokriški
štacuna -e ž prodajalna (ki je hkrati obrtniška delavnica): en Shushter kateri blisi je shtazuno tož. ed. imel ǀ Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio tož. ed. saprejti ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tož. ed. tiga Svetiga Shnideria Homobonuſa ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti shtazuni mest. ed. je dellal ǀ v'shtazuni mest. ed. teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Antuerharij ſo niih shtazune tož. mn. imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ V' shtazunah mest. mn. sa volo golufie n' hozhe oſtati ← ben. it. stazòna ‛prodajalna, delavnica’
Svetokriški
vrhi1 prisl. povrhu: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede (III, 74) ǀ ga vshlishi, inu she verhi njemu oblubi tu Nebesku Krajleſtvu (V, 53)
Svetokriški
zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra
Svetokriški
zausesti -edem dov. zajahati: takrat Fabritius sauſede 3. ed. eniga ſilnu velikiga slona, meneozh Pirrusa preſtrashit, inu premagat (III, 99) ǀ Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede 3. ed., ter ga podvisa hodit (III, 74)
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
imeti nedovršni glagol
Celotno geslo
Megiser
ker nesklonljivi zaimek
Celotno geslo
Megiser
korenje -a samostalnik srednjega spola
Celotno geslo
Megiser
kramar -ja samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Megiser
žlahten pridevnik
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
bulkramar -ja samostalnik moškega spola
prodajalec papeževih listin z odpustki
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo
eSSKJ16
Celotno geslo
eSSKJ16
delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola
1. kdor se preživlja z opravljanjem fizičnega dela, pogosto v vlogi pomočnika; SODOBNA USTREZNICA: delavec
1.1 kdor za (dnevno) plačilo opravlja določeno delo, navadno kmečko; SODOBNA USTREZNICA: dninar, najemnik
2. kdor opravlja delo na duhovnem, verskem področju; SODOBNA USTREZNICA: delavec
2.1 kdor kaj uresničuje; SODOBNA USTREZNICA: uresničevalec
3. kdor kaj dela; SODOBNA USTREZNICA: delavec
FREKVENCA: 299 pojavitev v 33 delih
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Kako se sklanjajo dvojni moški priimki?
Lepo prosim, če mi lahko sporočite, kako se sklanjajo dvojni moški priimki, na primer Mirko Vasle Kramar.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 57
Dostopnost