Zadetki iskanja
1. nar. črna ali črno marogasta krava: šavra in sivka
2. ekspr. neroden, okoren človek, navadno ženska: svet še ni videl take šavre / kot psovka šavra šavrasta
1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko
2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno
● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
♦ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila
goveja samica od prvega leta starosti do prve telitve: telica je breja; telica in krava
♦ lov. košuta v drugem letu starosti
1. manjšalnica od tele: krava bo kmalu imela telička
2. ekspr. nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšni telički smo bili, da smo verjeli / kot nagovor teliček neumni, ne govori tako
1. manjšalnica od telica: telička se goni
2. goveji mladič ženskega spola: krava je povrgla teličko; junček in telička
3. ekspr. nespametna, neumna ženska, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: posmehovanje teličk
1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
♦ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
- trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se
1. iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi
agr. narediti, da žival živi v hlevu: uhleviti konja
- uhlévljen -a -o:
uhlevljena krava
ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu: mačka se je uleknila in zlezla pod ograjo; krava se ulekne, če jo pogladiš po hrbtu / konj se je v diru uleknil / njeno telo se je uleknilo zaradi nenadne ostre bolečine / ulekniti hrbet
// dobiti navzdol, navznoter rahlo ukrivljeno obliko: vrbova šiba se lepo ulekne / zaradi prevelike obremenitve se je deska uleknila rahlo upognila; vrv za perilo se je precej uleknila povesila
● ekspr. hrib se je uleknil v položno dolino polagoma, v rahlem loku prešel
- uléknjen -a -o:
mačka z uleknjenim hrbtom; pot je speljana po uleknjenem žlebu; uleknjena drža; sedela je pokonci, uleknjena v križu; uleknjeno telo
● ekspr. žimnica je bila precej uleknjena ugreznjena; ekspr. solze so mu tekle po uleknjenih licih udrtih
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: fanta je nekdo urekel, zato ga boli glava; ureči sosedu konja, svinje / vse bolj hira, ker mu je nekdo urekel / ureči komu smrt z besedo, pogledom povzročiti, določiti; ureči točo z besedo, dejanjem preprečiti, da bi padala, povzročila škodo / ureči z besedo, s pogledom
// z besedo, pogledom spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: ureči koga v gos, skalo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: lepa soseda ga je urekla / strast jo je urekla / ureči koga z odločnim nastopom, s sproščenim smehom / ta ženska mi je urekla oči, pamet
// navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: gledal je zveri v oči, da bi jo urekel
● zastar. zagotavljala je, da se ne bo premislila, pa se je urekla zarekla, zagovorila
- urečèn -êna -o
1. deležnik od ureči: urečen človek; krava je urečena
2. zastar. dogovorjen, domenjen: urečeni dan sta se res srečala; prisl.: urečeno govoriti, se vesti
1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa
// zastar. mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice
2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena
♦ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »