Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, kot poskúsni zájec, množíti se kot zajci, plodíti se kot zájci, pobégniti kot zájec, podáti se kómu kot zájcu bóben, poskúsni zájec, potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka, razmnoževáti se kot zájci, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, spáti kot zájec, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, ucvréti jo kot zájec, ustrelíti kóga kàkor zájca, ustrelíti kóga kot zájca, v tém gŕmu tičí zájec, zbežáti kot zájec
Pleteršnik
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
SSKJ²
zamrčáti -ím dov. (á í)
oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava je zadovoljno zamrčala
// nar. vzhodno zamrmrati, zabrundati: starec je v odgovor samo nekaj zamrčal
SSKJ²
zamúkati -am dov. (ū)
oglasiti se z glasom mu: krava je zamukala
Pravopis
zamúkati -am dov. zamúkanje (ú; ȗ) Krava je zamukala
Pleteršnik
zamúkati, -kam, -čem, vb. pf. zu muhen anfangen; aufmuhen: krava je zamukala.
Prekmurski
zamǘkati -čem dov. zamukati: zamücse krava v-stali AIP 1876, br. 8, 6
Vorenc
zamukati dov., F3, emugire, ṡamukati kakòr en voll; immugire, ṡamukati kakòr ena krava; remugire, vezhkrat ṡamukati, ṡaſhuméti
Pleteršnik
zapȃričən, -čna, adj. za zaparico bolan: zaparična krava, Notr.
SSKJ²
zapléčje -a s (ẹ̑)
1. del živali ob plečih, za pleči: krava s širokim zaplečjem
2. knjiž. ozadje: občinstvo je bilo v zaplečju
Pleteršnik
zbę́zgati, -am, vb. pf. zu rennen, zu biesen anfangen: krava je zbezgala, jvzhŠt.; — (nam. vzb-).
Pravopis
zbezlján -a -o [bə in be] (á) ~a krava
zbezljánost -i [bə in be] ž, pojm. (á)
SSKJ²
zbezljáti -ám [zbəzljati in zbezljati] dov. (á ȃ)
1. začeti bezljati: krave so zbezljale; zaradi muh, vročine živina zbezlja
// bezljajoč uiti: žrebiček je zbezljal iz hleva; ovce so zbezljale v gozd
// pog. zdirjati, zdivjati: otroci so zbezljali čez cesto
2. ekspr. začeti se zelo hitro premikati: kazalci merilnika hitrosti so kar zbezljali
3. pog., ekspr. začeti se lahkomiselno izživljati, zlasti spolno: fant je zbezljal; pustila je moža in zbezljala
● ekspr. cene so zbezljale so se (hitro) zvišale; ekspr. srce mu je zbezljalo od veselja postal je zelo vesel
    zbezlján -a -o:
    zbezljana krava
SSKJ²
zdivjáti -ám dov. (á ȃ)
1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal
// ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo
2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika
// ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi
3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka
// začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi
4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar
    zdivján -a -o:
    zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; 
prim. izdivjati se
Pleteršnik
zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.
Pleteršnik
zȋmka, f. 1) die Winterkuh, Nov.-C.; krava, dasi zimka, ima vsako pot po dve latvici mleka, Jurč.; — 2) eine Winterfrucht, C., Z.; bes. der Winterroggen, Cig.; — der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
Pleteršnik
zmółzən, -zna, adj. milchend: zmolzna krava, ovca, V.-Cig., Jan.
Vorenc
zmolzen prid., vacca lactans, molṡezha, ṡmuṡna krava
Prekmurski
znebìti -ím dov. rešiti: Od vſzej nevoul me znébi BKM 1789, 319
znebìti se -ím se znebiti se, rešiti se: da sze nyé nemore znebiti KOJ 1845, 87; Ali prav zbit sze je mogao znebiti falata zemlé KOJ 1848, 20; cslovik, Ki ſze ſzvejta znebí BKM 1789, 418; Tejlo, gda ſze groba znebí SŠ 1796, 144; Gde ſze vſze tú'znoſzti znebi BRM 1823, 24; krava sze znebí szvojega ocsiscsenyá KOJ 1845, 109; Da sze té mantre znebíjo KAJ 1848, 37
SSKJ²
zvončárka -e ž (á)
žival, ki nosi zvonec in vodi čredo: vsa čreda je šla za zvončarko / krava zvončarka
Število zadetkov: 674