Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
luft m, F15, aer, luft, [str. 17b ]; aër, lufft, [str. 18a ]; aerius, -a, -um, lufftni, is luffta; aether, Nebú, lúft, tá Element; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; camaleon, ena ṡvyr, katera od lufta ṡhivy; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda, lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi; gyrus aërius, ena okrogloſt v'lufti, ali okroṡhenîe; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn v'lufti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; rorifera aura, roſſán, inu faihten lufft; subdialis, -le, pod frai Nebom na luffti; vitalis aura, ṡdravi lúft
Vorenc
mehak prid., F22, aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka koṡhiza; colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun vdari; colliquefacio, colliquesco, reſtopiti, reſtajati, mehkú ſturiti; galbinus, en mehki zartlivi zhlovek, v'ṡhene ṡalublen, en hotliviz; lactus, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú mléku tezhe, tu ribje mleiku; liquere, mehku, tekozhe ſturiti; liquescere, mehkú, ali volnú ſturiti; macerare, ṡmadleti: v'vodi namozhiti, morb, ali volnu, ali mehku ſturiti; malaciſsare, vmehzhati, mehku ſturiti, vpyriti; malagma, en mehki flaiṡhter; malagma, -tis, en flaishter, kateri mehzhy, ali mehku déla; molle fieri, mehku ſturiti; mollescere, mehzhati, mehkú perhajati; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu, kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; praetener, ſylnu mehák, mlád, zartliu, ſuptyl; relentescere, ṡupèt volnú, ali mehku poſtati; remollescere, ṡupèt mehku perhajati, ali mehku ſturiti; vimineus, -a, -um, is mehkih ſhibiz, ali viter ſpleten; vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti; prim. mekak
Vorenc
merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč
Vorenc
moški prid., F18, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka inu ẛhenska; andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; masculini sexus, moṡhkiga ſpollú; masculinus, -a, -um, moṡhki; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; sexus virilis, moṡhki spol; sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza; virilis, -le, moṡhki; virilitas, moṡhki ſtán
Vorenc
navajen1 del., F7, consuetus, navajen; furtificus, tatvini navajen; genialis, -le, kateri je dobrimu lebnu navajen; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; querulosus, -a, -um, toṡheozhi, kateri je navajen ſe toṡhiti; suetus, -a, -um, navajen; usitatus, -a, -um, navaden, navajen
Vorenc
nevarnost ž, F17, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa; committere in discrimen, v'nevarnoſt dati; creare periculum alicui, eniga v'eno nevarnoſt perpraviti; discrimen, -nis, reṡlozhik, nevarnoſt; ereptus â periculo, odtet od nevarnoſti; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intutus, -a, -um, neṡhihar, v'nevarnoſti; labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu; lethaliter, do ſmerti, v'nevarnoſti te ſmerti; naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati; periclitari, v'nevarnoſti biti; periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni nevarnoſti; periculosè, nevarnu, s'nevarnoſtjo; periculum, -li, nevarnoſt; sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu nevarnoſtjo varuje
Vorenc
nuc m, F17, a nobis facit, tú je naſh prid ali núz; applico, -are, k'nuzu oberniti; commodum, -di, nuz, ali dobizhik, glegnat, perloṡhnu; desitus, -a, -um, â desinor, kar nai vezh k'nuzu; emolumentum, prid, núz, dobizhik, koriſt; fructuosa praedia, priſtave, katere doſti nuza perneſſó; fructus, -us, ſad, nuz, vṡhitak; fructus est in illis, per taiſtih je nuz, inu vṡhitak; H. ... servit etiam, ut nuzh, nox: alias nuz, utilitas; interusurium, -ÿ, tá núz, inu obreiſt per uharnÿ; jus publicum, prauda te gmaine, k'nuzu ti gmaini; lucrosus, -a, -um, ſylnu nuzen, dobliveozhi, kar doſti nuza perneſſe; politicus, -a, -um, ṡaſtopen v'tem gmain nuzi tega ladanîa, ali goſpodovanîa; profectus, -us, prid, pobulſhanîe, napridik, tek, nuz, tú gori jemanîe; quaestus, -us, dobitik, núz, ali dobizhik, tá pobrani danár; usualis, -le, kar ſe more nuzati, ali je k'naſhimu nuzu; utilitas, pridnoſt, prid, nuz
Vorenc
oben zaim., F29, atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; avius locus, kir nei obeniga poota; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe imèti; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non extat alius, nei obeniga druṡiga; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; ullus, -a, -um, oben; prim. obeden
Vorenc
obraz m, F13, aequitatem vidit vultus eius, nîegov obras je vidil tó pravizhnoſt; fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán obraṡ; mentagra, -ae, luſhai na obraṡu, tudi kolein trepetanîe; orarium, ena ruta ṡa obraṡ ali uſta ṡakrivati; physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti, opravlati, ṡaṡhmagati; sugillatio, opravlanîe, plavka pod ozhmy, plavu okú na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; vari, -orum, plehi na obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize; versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi obraṡ preminuje; visus torvus, gard pogled, ſtraſhán pogled, ali obras; vultus, -us, obraṡ
Vorenc
papež m, F3, papa, Papeṡh, ozha; pontifex, -ci, ta vihſhi far, ali Papeṡh; pontificalis, -le, kar Papeṡhu ſliſhi
Vorenc
počutiti dov., F10, conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku pozhuti; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
Vorenc
pot1 m, F70, avius, -a, -um, od poota, pres poota; bifarium, na dvuje, na dvá poota, na dvá plata; bivium, dvá poota, poot na dvá kraja, raſpoot, raṡkrish; compitum, compita, kriẛam poot, raṡkriṡhje, raṡkriṡh, kir je vezh pootou; devius, -a, -um, s'vunai poota; includere viam, en poot vgraditi; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; invius, -a, -um, nevglajen poot; irredux, -cis, ut irredux via, en poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti; nequaquam, kratku nikár, nikaker, cilú nikár, na oben poot nikár; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadershovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; trivialis, -le, en gmain, ali navadni poot; via, -ae, poot; via communis, veliki poot
Vorenc
pot3 m, F5, diapasma, -tis, en diſhezhi pulfer, inu ſuhe nature, kateri pút preganîa; mercurialis, -le, krumpa roṡha, ṡeliṡzhe ṡa put; praetergere, poprei pozhiſtiti, poſnaṡhiti, obriſſati, otréti ... tudi tá pút kadar se eden poty; sudarium, -rÿ, vantila ṡa pút briſſanîe, otiralniza; sudor, -oris, pút
Vorenc
prijazen ž, F8, amor, lubéẛen, priaẛen; fauturus, kateri bo priaṡen ſturil; favens, tá kateri priaṡen ſturi; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; favorabilis, -le, kateri priaṡen ſturý; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; gratificatio, priaṡni, lubave, ali ſluṡhbè ſturjenîe
Vorenc
prst m, F27, annularis digitus, parſt ẛa perſtan; condilus, gerzha na perſtih; conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtou dolg; digitus, -ti, perſt; dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah; transversum digitum non excedere, ṡa en kriṡham perṡt ſe ne ganiti od ſebe
Vorenc
roditi1 dov. in nedov., F29, adagia sunt: kar mazhka rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru rody; corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; foetificare, mladino délati, inu roditi; gemellipara, katera dvoizhizhe rody; generabilis, -le, lagák ṡa roditi, dobar ṡa pleme; generare, roditi, poroditi; genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri rody; geniturus, -a, -um, kateri bó rodyl; gignere, roditi; medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah rody, kadar ga manka; parere, roditi; parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de rody, ali ima roditi; parturire, otrozhiti, otroke roditi, roditi; pomifer, -ra, -rum, kar ſad rody, inu parneſſe; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; producere, poganîati, naprei perpelati, roditi, parneſti; progenerare, roditi, mlade iméti; progignere, roditi, naprei perneſti; prim. rojen
Vorenc
staviti nedov., F24, adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp ſtaviti, na kladati; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; cantery, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis; figere tentoria, ſhotore ſtaviti; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; logodaedalus, kateri ṡná prou ſvoje beſſéde ſtaviti; marginare, melnike ſtaviti; plicatilis, -le, kar ſe puſty v'gubè ſtaviti; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; sellaria, -ae, proſtor kir ſe ſtoli ſtavio; supedaneum, podnuṡhnik, kar ſe pod nogè ſtavi; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi
Vorenc
štor m, F9, caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; caulis, -lis, ẛèle, ſhtòr, rèzil, na katerim ẛèle raſte, kozén; codex, -cis, en paîn, ſhtor; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; decaulescere, v'ſhtore, ali v'kozenîe raſti, ẛèle zèſſati; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku ... ima en mozhán ṡhtor; truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada, ṡhtempel; unicaulis, -le, eniga ṡhtorṡha, ali kozna ṡèle, kar en ſam kozin, ali ṡhtor ima
Vorenc
tadel m, F15, aurium vitia, tadli, ali boléẛan teh uſhès; cochexia, tá ẛnotarſhnîa boléſan, inu ẛnaminîe tega notarſhnîga tadla; collivitia, tadli garla; defectus, pomankanîe, tadil; deliquium: vide lipothimia, shelodza tadli; irreprehensibilis, -le, pres tadla; lipothimia, omadlevanîe, ṡhelodza tadli; naevus, -vi, en madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor, falinga; narium vitia, tadli, ali boléṡan noſnih lukniz; oculorum vitia, teh ozhy tadli, bolésni; oris vitia, teh uſt tadli; retaxare, ṡupèt ṡhtraffati, hude tadle na eniga metati; sine defectu, pres tadla; taxatio, zeina, tadel; vitium, -tÿ, nepopolnomoſt, tadel, hudobia, pregréha, ṡkaṡhenîe
Vorenc
testament m, F16, abintestato, pres teſtamenta; agnasci, ſe roditi po ſturjenim teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta; codicillus, enu perpiſſanîe v'buque, ali v'teſtament, lyſtek; executores testamenti, reṡglihavzi teſtamenta; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai v'teſtamentu ṡaſhaffanu; subjector testamentorum, kateri en fólsh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; testamento relinquere, v'teſtamenti, ali s'teſtamentam ṡaſhaffati; testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe, porozhenîe, teſtament, ṡaveṡa; testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 24
- Naslednja »
Število zadetkov: 473
Dostopnost