Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aviónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na avion; letalski: avionski motor, radar / avionska pošiljka; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek
♦ les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč
SSKJ²
bálza -e ž (ȃ)
južnoameriško drevo ali zelo lahki les tega drevesa: splav iz balze
SSKJ²
balzovína -e ž (í)
zelo lahki les južnoameriškega drevesa; balza: splav iz balzovine
SSKJ²
bambusovína -e ž (í)
bambusov les: mizica iz bambusovine
SSKJ²
bél2 -í [beu̯] ž (ẹ̑)
1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela
2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena1: konj ima bel
♦ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ²
beljáva -e ž (ȃ)
les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi
SSKJ²
beljávec -vca m (ȃ)
les. les z neizrazito črnjavo:
SSKJ²
benéški -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo
♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom
2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje
SSKJ²
bezgôv in bezgòv -ôva -o in bèzgov -a -o [bəzgov-] prid. (ó; ȍ ó; ə̀)
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
SSKJ²
bezgovína -e [bəzgovina] ž (í)
bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje
SSKJ²
biocíd -a m (ȋ)
kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci; varna uporaba biocidov
SSKJ²
blagodúh1 -a m (ȗ)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les1:
SSKJ²
blazínka -e ž (ȋ)
les. podloga iz trdega lesa:
SSKJ²
bleščíca -e ž (í)
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ les. deska, žagana pravokotno na letnice
SSKJ²
bóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino
    bóčiti se 
    dvigati se v obliki visokega loka: mavrica se boči na obzorju; most se boči čez dolino / kupola se boči nad strehami; nad zemljo se je bočilo jesensko nebo razprostiralo
    ♦     les. les se boči se zvija
SSKJ²
bóčnica -e ž (ọ̑)
stranska deska, stena predmeta: ladjedelec veže bočnice; posteljna bočnica stranica
♦ anat. parna kost medenice; kolčnica; les. deska, dobljena, izrezana z bočne strani hloda
SSKJ²
bóljši -a -e prid. (ọ̑)
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
    bólje in bóljše prisl.:
    bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti
    ●     zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
    bóljši -a -e sam.:
    natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; 
prim. dober
SSKJ²
bordonál -a m (ȃ)
les. na kvadratni prerez tesan ali žagan les za ladjedelništvo:
SSKJ²
bôrov2 -a -o tudi borôv tudi boròv -ôva -o prid. (ó; ó; ȍ ó)
nanašajoč se na bor2: borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
SSKJ²
borovína -e ž (í)
borov les: omara iz borovine
Število zadetkov: 2114