Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
enakomíseln -a -o [enakomisələn in enakomisəln] prid. (ȋ)
ki je enakih misli, enakega prepričanja: enakomiselni ljudje
SSKJ²
enakoróden -dna -o prid. (ọ̄)
ki je enakega rodu, stanu: med seboj so se lahko poročali le enakorodni ljudje
// enakovrsten, enak: enakorodne lastnosti
SSKJ²
enákšen -šna -o prid. (ā)
enak: razdeliti na enakšne dele / ljudje enakšnih nazorov / dobiti enakšen vtis; iz enakšnih razlogov
SSKJ²
enôtiti -im nedov. (ō ȏ)
1. delati kaj enotno: enotiti izreko; ljudje se počasi enotijo v neko sivo brezobličnost
2. knjiž. družiti, povezovati: občutek osamljenosti jih enoti
SSKJ²
eskapáda -e ž (ȃ)
šport. napačen skok jahalnega konja vstran: ta konj pogosto dela eskapade; konja so diskvalificirali zaradi eskapad; pren., knjiž. znano je, da je delal strahotne eskapade; ljudje so jo obsojali zaradi njene eskapade
SSKJ²
fábrika in fabríka -e ž (á; ȋ)
pog. tovarna: delati v fabriki; v kraju je veliko fabrik z visokimi dimniki / ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike / ekspr. celo fabriko ima na svoji strani vse ljudi, ki tam delajo
SSKJ²
fájn -- prid. (ȃ) pog.
ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: fajn ljudje; fajn ideja; fajn knjiga
    fájn prisl.:
    fajn gladek; cene so fajn narasle
SSKJ²
fakináža -e ž (ȃ)
slabš. malovredni, postopaški ljudje: tam se zbira sama fakinaža
SSKJ²
fakultéta -e ž (ẹ̑)
izobraževalna in znanstvenoraziskovalna visokošolska ustanova, navadno kot enota univerze: vpisal se je na medicinsko fakulteto; diplomiral je na filozofski fakulteti; pravna fakulteta; fakulteta za strojništvo; predstojnik fakultete; slušatelj fakultete za arhitekturo; profesor na ekonomski fakulteti / pog.: moj šef ima fakulteto fakultetno izobrazbo; končal je fakulteto študij na fakulteti / ekspr. zbrala se je vsa fakulteta vsi ljudje, ki so na fakulteti
// poslopje te ustanove: zbrali se bomo pred fakulteto
♦ mat. fakulteta n produkt vseh naravnih števil od 1 do n
SSKJ²
fanatízem -zma m (ī)
strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost: ti ljudje so prežeti s fanatizmom; zastrupljati množice s fanatizmom; politični, verski fanatizem; žrtev fanatizma; prevzet s fanatizmom za ideale svobode
SSKJ²
fára -e ž, rod. mn. stil. fará (á)
najmanjša upravna enota Katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare
// kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega fara
● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč
SSKJ²
fêjst tudi fést -- prid. (ȇ; ẹ̑) pog.
1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna
// ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima
2. postaven1, lep2: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne
    fêjst tudi fést prisl., nižje pog.
    dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito
    // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan
SSKJ²
fináncar -ja m (ȃ)
1. nekdaj pripadnik finančne straže: ljudje so se pritoževali nad financarji; prepir s financarji
2. star. uslužbenec finančnega urada:
SSKJ²
fótosenzibílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ)
1. ki reagira na svetlobo: fotosenzibilni čip
2. občutljiv za veliko količino svetlobnih, vizualnih dražljajev: fotosenzibilni ljudje
♦ med. fotosenzibilna epilepsija ki jo sproži velika količina svetlobnih, vizualnih dražljajev
SSKJ²
gádji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup
● bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
SSKJ²
galeríja -e ž (ȋ)
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov
♦ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
SSKJ²
gásniti -em nedov. (á ȃ)
knjiž. ugašati: ogenj v peči je začel gasniti; svetilka že gasne / dan počasi gasne; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah
    gasnóč -a -e tudi gasnèč -éča -e:
    gasnoč dan
SSKJ²
generácija -e ž (á) navadno s prilastkom
1. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa; generacija X generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme; generacija Y generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest
// čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
2. razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov
SSKJ²
géto -a m (ẹ̑)
1. nekdaj mestna četrt, v kateri živijo Judje: srednjeveški geto; varšavski geto
2. v Združenih državah Amerike del mesta, v katerem živijo črnci: stanovati v getu; črnski geto; ekspr. črni geto
3. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali ljudje z družbenega dna
// s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: artistični geto; kulturni geto
SSKJ²
gibálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na gibanje: gibalna sposobnost udov; gibalno središče / gibalna energija; gibalna sila gospodarskega razvoja
♦ anat. gibalni živec živec, ki povzroča delovanje mišic; fiz. gibalna količina količina, ki je produkt mase telesa in njegove hitrosti; šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
    gibálno prisl.:
    gibalno ovirani ljudje; gibalno nedejavni so vse bolj izpostavljeni dejavnikom tveganja za sodobne kronične bolezni
Število zadetkov: 1072