Zanima me, kako je z veliko začetnico v naslednjih primerih.
1. Kadar v naslovu med prvima besedama uporabimo poševnico, npr. Uspeh/Neuspeh ali Uspeh/neuspeh.
2. Kadar bi na začetku naslova nekaj zapisali v oklepaju, npr. (Ne)Uspeh ali (Ne)uspeh.
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Zanima me, kako je z veliko začetnico v naslednjih primerih.
1. Kadar v naslovu med prvima besedama uporabimo poševnico, npr. Uspeh/Neuspeh ali Uspeh/neuspeh.
2. Kadar bi na začetku naslova nekaj zapisali v oklepaju, npr. (Ne)Uspeh ali (Ne)uspeh.
Zanima me, kako napisati me kluba navijačev mariborske Viole.
Zanima me, kako pišemo začetnico za dvopičjem, ko sledi končno ločilo.
Sodelujoče vprašam:kako so se počutili na izletu?Jim je bil ogled všeč?
ali
Sodelujoče vprašam:Kako so se imeli na izletu?Jim je bil ogled všeč?
Prosim za pojasnilo, zakaj pišemo z vezajem C-vitaminski napitek (npr.)? Ali ni tudi tu črka sestavina levega prilastka kot v že obravnavanem primeru LRN turbulentni model (to mi je jasno in smiselno)?
Zanima me, ali je poleg oblike zaokroževanje na desetine pravilna tudi zaokroževanje na desetinah, prosim, da mi pojasnite jezikovno rabo in njen pomen.
Kako je z živostjo/neživostjo v teh primerih:
sklep so razglasili za ničen/ničnega (SSKJ: kritiki so film razglasili za pornografski) – razglasitev sklepa za ničnega/ničen?
Zanima me kako se sklanjajo naslednja prevzeta lastna imena in kratice, in sicer v rodilniku ednine:
Zanima me kako se pravilno piše ime vsakoletne prireditve, ki se začne s številko, npr. 13. praznik domače hrane ali 13. Praznik domače hrane.
Zanima me, v kakšnem vrstnem redu je treba zapisovati zloženke, ki označujejo narodnost ljudi v nematičnih državah. Po zgledu zakoreninjenega bosanski Srbi (etnični Srbi v BiH) menim, da pridevnik te zloženke pomeni državljanstvo in samostalnik etnično pripadnost, vendar opažam, da večina ljudi tovrstne zloženke razume obratno. Ali je, na primer, v ZDA živeč etnični Rus torej ameriški Rus ali ruski Američan?
Zanima me, kako je s spolom naziva, kadar je vršilka dolžnosti ženska. Je njena funkcija v. d. direktorice ali v. d. direktorja?
V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
prosim za odgovor na vprašanje, ali je velika začetnica za dvopičjem v naslovu (npr. diplomskega dela na naslovnici) upravičena ali ne. Je torej pravilno takole:
Po katalogizacijskih pravilih v Cobissu so naslovi z malo, vendar je tam tudi dvopičje nestično, ker pač v tem primeru ni upoštevan Slovenski pravopis. Ima pri tem kakšno vlogo dejstvo, da je podnaslov (na naslovnici) v novi vrstici? Je pravilen tudi podnaslov z veliko začetnico v novi vrstici, ne da bi na koncu naslova v zgornji vrstici bilo ločilo (dvopičje, nestični pomišljaj ipd.)?
Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:
Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa
V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."
Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.
Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?
[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.
Prepeljali smo se na drugo stran reke Save.
Ali je se v zgornji povedi zaimek ali prosti morfem? Kako ju prepoznamo oz. ločimo?
Zanima me, kateri zaimek je pravilno uporabiti v spodnji povedi. Ali pa sta morda pravilna oba? Najlepša hvala za pomoč.
Videli ste, kaj mi je naredila soseda. Videli ste, kar mi je naredila soseda. Videli ste to, kar mi je naredila soseda.
Pred kratkim ste priznali kovid. Lahko bi rekel: "No, končno!" In dodal: "A zakaj le na pol?"
Namreč, sam že od vsega začetka zavračam smešni COVID, Covid ali covid (če odmislimo še 19) in pišem dosledno le kovib. Kajti če ste zdaj corono vendarle prevedli v korono, bi se spodobilo, da še disease prevedete v bolezen in da zaradi tega priporočite pisavo kovib namesto kovid. Je kakšna ovira?
Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).
Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).
Kaj je torej bolj prav?
Glede na to, da ste specialisti za jezik imam za vas vprašanje.
Namreč v vseh medijih se pojavlja izraz Vlak se je iztiril. Po moje je to popolnoma napačen izraz. Namreč, vlak nima ne "rok" ne "nog", ne kakšnega drugega "orodja", da bi sam sebe iztiril, kot bi lahko razumeli iz izraza ... se je iztiril. Precej bolj pravilno bi bilo: *Vlak je iztiril zaradi ... *. Podobno ne rečemo: stikalo se je izklopilo - ker se samo ne more izklopiti (razen posebnih vrst stikal seveda!). Kako to napačno uporabo razlagate jezikoslovci? Se te napačne uporabe ne da izbrisati iz pravopisa?
Ali ni delovno aktiven prav tako kot npr. delovno pravo pretvorba iz zveze pridevnika in samostalnika (delovna aktivnost)?