Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

mizogín2 mizogína mizogíno pridevnik [mizogín]
    1. ki ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je prepričan o njihovi manjvrednosti
      1.1. ki kaže, izraža tak odnos, prepričanje
ETIMOLOGIJA: (po zgledu angl. misogynistic iz) mizogin
ôčim ôčima in óčim óčima samostalnik moškega spola [ôčim] in [óčim]
    materin mož, partner v razmerju do njenih otrok iz prejšnje zakonske, partnerske zveze
ETIMOLOGIJA: = cslov. otьčimъ, rus. ótčim, češ. otčím < pslov. *otьčimъ iz *otьčiti ‛narediti za očeta’ iz *otьcь ‛oče’ - več ...
patriarhálni patriarhálna patriarhálno pridevnik [patrijarhálni]
    1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni v katerem imajo vodilno vlogo moški
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni ki kaže, izraža miselnost, nazor, da imajo vodilno vlogo moški
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. patriarchal iz srlat. patriarchalis, iz patriarh
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
púrica púrice samostalnik ženskega spola [púrica]
    1. navadno ekspresivno pura, zlasti manjša
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: pura
sámohranílka sámohranílke samostalnik ženskega spola [sámohranílka] in [sámohraníu̯ka]
    ženska, ki v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
ETIMOLOGIJA: sam + hranilka
samostálnik samostálnika samostalnik moškega spola [samostálnik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: edninski samostalnik, izglagolski samostalnik, množinski samostalnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...
skomígniti skomígnem dovršni glagol [skomígniti]
    1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol
    2. ekspresivno izraziti nevednost, dvom ali sprijaznjenost, navadno z gibom z rameni navzgor in navzdol
ETIMOLOGIJA: skomigati
zalájati zalájam dovršni glagol [zalájati]
    1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom, značilnim zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
    2. slabšalno glasno, zadirčno reči, povedati
ETIMOLOGIJA: lajati
Število zadetkov: 29